Zemlja

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Geografija

Keywords

Earth, planet, skalnata planet, Luna, Osončje, Sonce, os vrtenja, geoid, Rotacija, Orbita, obtočila, geosfere, skorja, Litosfera, plašč, Jedro, vzdušje, biosfera, Arktika, Tropic of Cancer, Equator, Tropic od Kozoroga, Antarctic Krog, Bibavica, sezone, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • V kolikšnem času Luna obkroži Zemljo?
  • Ali trditev drži?\nZemlja je nastala pred 2 milijardama let.
  • Ali trditev drži?\nKamniti planeti imajo lastno svetlobo.
  • Ali trditev drži?\nKamniti planeti imajo trdno površje.
  • Ali trditev drži?\nKamniti planeti imajo majhno gostoto.
  • Ali trditev drži?\nVrtilna os Zemlje je pravokotna na njeno ravnino kroženja.
  • Ali trditev drži?\nDebelina Zemljine skorje pod oceani in kontinenti je različna.
  • Ali trditev drži?\nMed letom se na istem kraju spreminja kot, pod katerim padajo Sončevi žarki nha Zemljo.
  • Ali trditev drži?\nBrez toplogrednih učinkov bi bila povprečna temperatura na površju Zemlje –15 °C.
  • Ali trditev drži?\n70 % Zemljine površine zavzema kopno.
  • Ali trditev drži?\nLuna kaže proti Zemlji vedno isto stran.
  • Ali trditev drži?\nRazdalja med Luno in Zemljo je vedno enaka.
  • Kolikšna je povprečna oddaljenost Lune od Zemlje?
  • Kateri sta najpomembnejši sestavini atmosfere?
  • Kolikšen del Zemljinega površja zavzema kopno?
  • Ali imata Luna in Zemlja skupno težišče?
  • Katerega leta je človek prvič stopil na Luno?
  • Kateri planet po vrsti, gledano od Sonca, je Zemlja?
  • Kateri planet po velikosti je Zemlja v Osončju?
  • Pred koliko milijardami let je nastala Zemlja?
  • V kolikšnem času Zemlja obkroži Sonce?
  • Kolikšna je povprečna debelina Zemljine skorje?
  • Kaj je glavni vzrok plimovanja na Zemlji?
  • Na katerem mestu je med kamnitimi planeti Osončja Zemlja po dolžini premera?

Scenes

Osončje

Zemlja je tretji planet od Sonca v Osončju. Med planeti je peta po velikosti. Med trdnimi oz. kamnitimi planeti ima največji premer ter največjo maso in gostoto. Je edini planet, za katerega vemo, da je na njem življenje. Po današnjih ugotovitvah je Zemlja nastala pred 4,57 milijarde let, življenje pa se je na njenem površju pojavilo milijardo let za tem.

Definicije pojmov:

Zemeljski planet je planet s trdnim površjem, nebesno telo brez lastne svetlobe, ki kroži v bližini Sonca, zato ima relativno visoko temperaturo. Zemeljski planeti imajo majhno velikost in maso , a veliko gostoto; imajo jedro, povečini iz železa, okoli je silikatni plašč. Nad trdnim površjem imajo tanko plast ozračja.

Zemlja

  • vrtilna os
  • pravokotnica na ravnino kroženja
  • ravnina kroženja
  • orbita okoli Sonca
  • S
  • severni tečajnik
  • severni povratnik
  • ekvator
  • južni povratnik
  • južni tečajnik
  • J
  • 23,5 °

Podatki:

Premer: 12.756 km

Masa: 5,974×10²⁴ kg

Povprečna gostota: 5,52 g/cm³

Gravitacija na površini: 1 g (težnostni pospešek 9,81 m/s²)

Temperatura na površini: od –70 °C do 56 °C, povprečno 15 °C

Število satelitov: 1

Vrtilni čas: 23 ur 56 minut (glede na zvezde)

Naklon vrtilne osi: 23,5 °

Povprečna oddaljenost od Sonca: 149.600.000 km = 1 AE = 8,3 svetlobne minute

Izsrednost tira: 0,0167

Obhodni čas: 365,25 dneva

Luna

  • Gorovje Alpes
  • Morje deževij
  • Morje mraza
  • Morje veselja
  • Morje miru
  • Morje rodovitnosti
  • Morje kriz
  • Morje nektarja
  • Morje oblačnosti
  • Morje vlažnosti
  • Morje nadarjenosti
  • Vzhodno morje
  • Smythovo morje
  • Ocean neviht
  • Gorovje Carpatus
  • Gorovje Jura
  • Gorovje Caucasus
  • Gorovje Apenninus
  • Gorovje Taurus
  • Gorovje Pyrenaeus
  • Gorovje Cordillera
  • Krater Platon
  • Krater Copernicus
  • Krater Gagarin
  • Krater Szilárd
  • Krater Zsigmondy
  • Planota na nasprotni strani Lune
  • Krater Bolyai
  • Krater Eötvös
  • Krater Pasteur

Luna:

Povprečna oddaljenost od Zemlje:
384.400 km

Premer: 3.475 km

Masa: 7,348×10²² kg

Povprečna gostota: 3,34 g/cm³

Gravitacija na površini: 0,165 g
(1/6 g)

Lunina orbita okoli Zemlje

  • Gorovje Alpes
  • Morje deževij
  • Morje mraza
  • Morje veselja
  • Morje miru
  • Morje rodovitnosti
  • Morje kriz
  • Morje nektarja
  • Morje oblačnosti
  • Morje vlažnosti
  • Morje nadarjenosti
  • Vzhodno morje
  • Smythovo morje
  • Ocean neviht
  • Gorovje Carpatus
  • Gorovje Jura
  • Gorovje Caucasus
  • Gorovje Apenninus
  • Gorovje Taurus
  • Gorovje Pyrenaeus
  • Gorovje Cordillera
  • Krater Platon
  • Krater Copernicus
  • Krater Gagarin
  • Krater Szilárd
  • Krater Zsigmondy
  • Planota na nasprotni strani Lune
  • Krater Bolyai
  • Krater Eötvös
  • Krater Pasteur
  • Zemlja
  • Luna
  • orbita okoli Zemlje
  • obhodni čas: 27,3 dneva
  • odzemlje: 405.696 km
  • prizemlje: 363.104 km

Prerez Zemlje

  • atmosfera - Plinska ovojnica okoli Zemlje, ki se ratzeza nad kopnim in svetovnim morjem.
  • biosfera - Območje živega sveta na zunanjem delu litosfere, v spodnji atmosferi in v hidrosferi.
  • skorja - Najbolj zunanji ovoj Zemlje, ki je sestavljen iz trdnih kamnin. Povprečna debelina skorje je 30 km. Pod kontinenti je nekajkrat debelejša kot pod oceani.
  • zgornji del plašča - Vrhnji del zgornjega plašča še spada pod trdno litosfero. Pod tem delom se začne astenosfera, to je plast iz tekočih kamnin v plastičnem (skoraj tekočem) stanju, na katerih plavajo tektonske ali litosferske plošče.
  • spodnji del plašča - Zajema večji del okoli 2900 km debelega Zemljinega plašča. Je v trdnem stanju.
  • zunanja sredica - Predstavlja zunanji del Zemljinega jedra, ki je precej večji od notranjega jedra. Je v tekočem stanju, sestavljata pa ga večinoma železo in nikelj.
  • notranja sredica - Predstavlja najbolj notranji in najgostrejši del Zemlje. Domnevajo, da hje v trdnem stanju. V njem je največ železa, pa tudi precej niklja.

Prerez Lune

  • skorja - Debelina skorje je na prednji (zemeljski) strani 19 km, na zadnji (nasprotni) pa 50–60 km. Lunina morja so iz bazalta, višavja pa iz breče, ki je nastala zaradi padca meteoritov.
  • plašč - Plašč delimo na zgornji in spodnji del; zgornji del je trden, spodnjega sestavlja delno tekoča snov. 1200 km debel plašč je sestavljen iz kisika, silikatov, magnezija, železa, kalcija in aluminija.
  • sredica - Premer Luninega jedra je 450–500 km, zunanje jedro je iz 300–350 km debele taline, notranje jedro pa je debelo 150–160 km in ga sestavljata železo in žveplo.

Zemljina orbita

  • Zemlja
  • Sonce
  • Zemljina orbita
  • obhodni čas: 365,25 dneva
  • povprečna oddaljenost od Sonca: 149.600.000 km

Animacija

  • Sonce
  • Merkur
  • Venera
  • Zemlja
  • Mars
  • Jupiter
  • Saturn
  • Uran
  • Neptun
  • vrtilna os
  • pravokotnica na ravnino kroženja
  • ravnina kroženja
  • orbita okoli Sonca
  • S
  • J
  • 23,5 °
  • Gorovje Alpes
  • Morje deževij
  • Morje mraza
  • Morje veselja
  • Morje miru
  • Morje rodovitnosti
  • Morje kriz
  • Morje nektarja
  • Morje oblačnosti
  • Morje vlažnosti
  • Morje nadarjenosti
  • Vzhodno morje
  • Smythovo morje
  • Ocean neviht
  • Gorovje Carpatus
  • Gorovje Jura
  • Gorovje Caucasus
  • Gorovje Apenninus
  • Gorovje Taurus
  • Gorovje Pyrenaeus
  • Gorovje Cordillera
  • Krater Platon
  • Krater Copernicus
  • Krater Gagarin
  • Krater Szilárd
  • Krater Zsigmondy
  • Planota na nasprotni strani Lune
  • Krater Bolyai
  • Krater Eötvös
  • Krater Pasteur
  • Zemlja
  • orbita okoli Zemlje
  • obhodni čas: 27,3 dneva
  • odzemlje: 405.696 km
  • prizemlje: 363.104 km
  • atmosfera - Plinska ovojnica okoli Zemlje, ki se ratzeza nad kopnim in svetovnim morjem.
  • biosfera - Območje živega sveta na zunanjem delu litosfere, v spodnji atmosferi in v hidrosferi.
  • skorja - Najbolj zunanji ovoj Zemlje, ki je sestavljen iz trdnih kamnin. Povprečna debelina skorje je 30 km. Pod kontinenti je nekajkrat debelejša kot pod oceani.
  • zgornji del plašča - Vrhnji del zgornjega plašča še spada pod trdno litosfero. Pod tem delom se začne astenosfera, to je plast iz tekočih kamnin v plastičnem (skoraj tekočem) stanju, na katerih plavajo tektonske ali litosferske plošče.
  • spodnji del plašča - Zajema večji del okoli 2900 km debelega Zemljinega plašča. Je v trdnem stanju.
  • zunanja sredica - Predstavlja zunanji del Zemljinega jedra, ki je precej večji od notranjega jedra. Je v tekočem stanju, sestavljata pa ga večinoma železo in nikelj.
  • notranja sredica - Predstavlja najbolj notranji in najgostrejši del Zemlje. Domnevajo, da hje v trdnem stanju. V njem je največ železa, pa tudi precej niklja.
  • skorja - Debelina skorje je na prednji (zemeljski) strani 19 km, na zadnji (nasprotni) pa 50–60 km. Lunina morja so iz bazalta, višavja pa iz breče, ki je nastala zaradi padca meteoritov.
  • plašč - Plašč delimo na zgornji in spodnji del; zgornji del je trden, spodnjega sestavlja delno tekoča snov. 1200 km debel plašč je sestavljen iz kisika, silikatov, magnezija, železa, kalcija in aluminija.
  • sredica - Premer Luninega jedra je 450–500 km, zunanje jedro je iz 300–350 km debele taline, notranje jedro pa je debelo 150–160 km in ga sestavljata železo in žveplo.
  • Zemlja
  • Sonce
  • Zemljina orbita
  • obhodni čas: 365,25 dneva
  • povprečna oddaljenost od Sonca: 149.600.000 km

Narration

Zemlja je tretji planet od Sonca v Osončju. Med planeti je peta po velikosti. Med trdnimi oz. kamnitimi planeti ima največji premer ter največjo maso in gostoto. Je edini planet, za katerega vemo, da je na njem življenje. Po današnjih ugotovitvah je Zemlja nastala pred 4,57 milijarde let, življenje pa se je na njenem površju pojavilo milijardo let za tem.

Zemlja se v času, ko naredi en krog okoli Sonca, 365,25-krat zavrti okoli svoje osi. To časovno obdobje je eno leto. Tirna hitrost Zemlje je 30 km/s.

Nagib Zemljine vrtilne osi glede na pravokotnico na ravnino kroženja je 23,5°. Posledica tega je, da se v enem letu na istem mestu spreminja kot, pod katerim padajo Sončevi žarki, zaradi česar se menjavajo letni časi. Zemlja se glede na Sonce v 24 urah enkrat zavrti okoli svoje osi. Zaradi centrifugalne sile, ki nastane kot posledica vrtenja, je Zemlja rahlo sploščena.

Edini spremljevalec oziroma satelit Zemlje je Luna, ki je nastala pred 4,53 milijarde let. Njena gravitacija povzroča plimovanje, ki ohranja vrtilno os pod približno stalnim kotom in rahlo upočasnjuje vrtenje Zemlje (dolžina dneva se v 100 letih poveča za 0,002 sekunde).

Zemljino ozračje sestavljata predvsem dušik (78 %) in kisik (21 %). Od preostalih sestavin je največ vodne pare, argona in ogljikovega dioksida. Povprečni tlak na površju je 101.325 Pa (paskalov) oz. 1013 milibarov. Atmosfera nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem in množico meteorjev. Magnetno polje Zemlje varuje žive organizme pred kozmičnim sevanjem.

Zaradi učinka tople grede je povprečna temperatura na površju okoli 15 °C (brez tega učinka bi bila –15 °C).

Zemljino površje se od kraja do kraja zelo razlikuje. Približno 71 odstotkov površja pokriva svetovno morje, ostalih 29 % je kopno. Površje pod morjem je ravno tako razčlenjeno kot kopno: povsod se menjavajo gorske verige, jarki, ravnine in druge reliefne oblike. Zemljino površje se zaradi vulkanskega delovanja, tektonike in erozije neprestano spreminja.

Luna je nastala kmalu po nastanku planetov kot posledica trka protozemlje in telesa, velikega kot Mars. Pri tem je iz Zemljinega plašča izvrglo veliko količino snovi, ki se je v obliki diska razporedila na tir okoli novonastale Zemlje. Ta snov se je zaradi trkov kmalu oblikovala v nebesno telo, in tako je nastala Luna. Takrat je bila približno 20-krat bliže Zemlji, kot je danes. Njen premer je 1/4 Zemljinega premera, je edinstveno velika luna v notranjem Osončju (kamor spadajo prvi štirje Soncu najbližji planeti). V primerjavi z matičnim planetom je Luna nrelativno največji naravni satelit v Osončju.

Medtem ko se gibljeta okoli Sonca, Zemlja in Luna krožita tudi okoli skupnega težišča, ki je pod površjem Zemlje. Luna izvaja tako imenovano vezano kroženje, vrtilni čas in čas kroženja se ujemata, zaradi česar vidimo vedno isto stran Lune. Luna obkroži Zemljo v 27,32 dneva, obdobje fazne spremembe (od polne lune do polne lune) pa je 29,53 dneva.

Luna ima zelo pomemben vpliv na Zemljo. Če je ne bi bilo, bi se na Zemlji marsikaj dogajalo drugače. Luna je imela velik vpliv tudi na evolucijo: plimovanje je součinkovalo pri širitvi življenja iz vode na kopno. Luna je stabilizirala osni nagib Zemlje, zato je lahko podnebje ostalo relativno stalno. Največji vpliv plimovanja je upočasnitev vrtenja Zemlje okoli njene osi oziroma počasno naraščanje dolžine dneva. Pred 400 milijoni let je bilo leto dolgo približno 400 dni, ker je bil dan dolg samo 21,8 ure. Plimski izboklini, ki ju povzroča Luna, imata povratni vpliv tudi na Luno samo, zato se Luna počasi oddaljuje od Zemlje, njena tirna dolžina se vsako leto poveča za 4 cm.

Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta bila prva človeka, ki sta stopila na površje Lune, in sicer 21. julija 1969 v okviru programa Apollo. V skupno šestih odpravah je po Luni hodilo12 ameriških mož, nazadnje decembra 1972. Zaradi visokih stroškov človeška posadka odtlej na Luno ni več potovala. Površje Lune zdaj raziskujejo vesoljske sonde. V kraterjih okoli obeh polov, kamor Sonce ne posije, so našli vodni led.

Povezani dodatki

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Topografija Zemlje

Animacija predstavlja največje gore, planote, reke, jezera in puščave na Zemlji.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Globus

Globus v različnih tridimenzionalnih pogledih.

Luna

Edini satelit našega planeta: Luna

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Naši astronomski sosedje

Predstavitev bližnjih in daljnih astronomskih sosedov od Osončja do galaksij

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Geografski koordinatni sistem (osnovna raven)

Z mrežo vzporednikov in poldnevnikov lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Geografski koordinatni sistem (srednja raven)

Z geografskim koordinatnim sistemom lahko določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Pot Sonca okoli glavnih vzporednikov

Navidezno gibanje Sonca je posledica vrtenja Zemlje okoli lastne osi.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

Toplotni pasovi

Na Zemlji razlikujemo toplotne pasove, podnebne tipe in rastlinske pasove.

Vulkanizem

Animacija prikazuje različne vrste vulkanskih izbruhov.

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Zanimivosti iz geografije - fizična geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja fizične geografije.

Zemljino magnetno polje

Severni in južni magnetni pol Zemlje ležita v bližini geografskega severnega in južnega tečaja.

Zgradba Zemlje (osnovna raven)

Zemlja je sestavljena iz več sferičnih plasti.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Mars

Na rdečem planetu iščejo sledi vode in življenja.

Merkur

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Neptun

Neptun je zunanji, od Sonca najbolj oddaljeni planet in najmanjši od plinastih orjakov.

Potres

Potres je eden od najbolj uničujočih naravnih pojavov.

Saturn

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Sistem Pluton-Haron

Največja Plutonova luna je Haron.

The Cassini-Huygens Mission (1997-2017)

The Cassini spacecraft was exploring Saturn and its moons for nearly 20 years.

Uran

Uran je sedmi planet od Sonca, zunanji planet in plinasti orjak.

Venera

Venera je drugi planet od Sonca in drugo najsvetlejše telo na nočnem nebu (za Zemljino Luno).

Višinski pasovi

V goratih predelih se podnebje, lastnosti prsti, rastlinje in živalstvo z višino spreminjajo.

Zanimivosti iz geografije - družbena geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja družbene geografije.

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Pristanek na Luni 20. julija 1969

Neil Armstrong, član posadke Apollo 11, je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune.

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Added to your cart.