Vulkanizem

Vulkanizem

Animacija prikazuje različne vrste vulkanskih izbruhov.

Geografija

Keywords

vulkan, magma mehanizem, vulkanski izbruh, ognjeniki, vulkanizem, magma, post-vulkanska aktivnost, magma komoro, tektonike plošč,, Potres, lava, Nastanek gora, Vezuv, narava, geografija, tektonska plošča, Zemeljska skorja, nesreča

Povezani dodatki

Scenes

Vulkani in tektonika plošč

Najbolj znani vulkanski izbruhi

Eksplozivni izbruh

Izlivni izbruh

Mešani izbruh

Postvulkanska aktivnost

Animacija

Narration

Vulkanizem so vsi pojavi, povezani s prodiranjem magme iz Zemljine notranjosti na površje. Vulkanska območja se zelo ujemajo z območji stikov tektonskih litosferskih plošč.

Vulkanizem ima lahko pomembno vlogo pri nastajanju gorstev. Magma je žareča in tekoča zmes staljenih kamnin v Zemljini notranjosti. Ko prodre na površje, jo imenujemo lava. Na mestu, kjer se to zgodi, nastane vulkan ali ognjenik. Razlikujemo tri vrste vulkanskih izbruhov: eksplozivne, izlivne in mešane.

Za eksplozivne izbruhe so značilne velikanske količine plinov in pare, ki se sprostijo ob gigantskih eksplozijah. Pri tem nastane velik oblak vulkanskega pepela, ki ga lahko veter raznese daleč naokoli. Po pobočju vulkana se v obliki piroklastičnega toka z veliko hitrostjo pomika zmes vročih plinov in kosov kamnin različne velikosti. Eksplozivni izbruhi so med vsemi najbolj uničujoči. Značilni so za "ognjeni" obroč vulkanov okoli Tihega oceana. Najbolj znani primeri tako nastalih vulkanov so Krakatau, Pelée in Sveta Helena.

Pri izlivnem izbruhu ne pride do eksplozij, tudi piroklastičnega toka ni, iz kraterja prodre le tekoča lava. Z njenim strjevanjem nastane vulkanski stožec, ki pa je lahko zelo nizek. Takšni izlivi so značilni za srednjeoceanske hrbte, otoke sredi oceanov in tudi za notranjost celin. Znana primera tako nastalih vulkanov sta Mauna Kea in Mauna Loa na Havajih.

Z mešanimi izbruhi, za katere so značilne tako eksplozije kot bolj mirni izlivi lave, nastanejo stratovulkani ali plastnati vulkani. Pri njih se plasti različno velikega nesprijetega vulkanskega gradiva menjajo s plastmi lave. Na ta način je nastala večina vulkanov na Zemlji. Najbolj znani primeri so Stromboli, Etna in Cotopaxi.

Ko se vulkanska aktivnost umirja, so še vedno dejavni postvulkanski pojavi. Mednje spadajo fumarole, odprtine, skozi katere izhajajo para, plini in različne kisline.

Solfatara je odprtina na površju, skozi katero izhajajo žvepleni plini. Podoben pojav je mofeta. To je odprtina, skozi katero prihaja iz Zemljine notranjosti strupen ogljikov dioksid. Gejzir je vroč vrelec, ki v presledkih brizga vročo vodo in paro. Voda se nabira v podzemeljski votlini. Vroče okoliške kamnine pregrejejo vodo do kritične meje, ko pritisk vodne pare potisne zgornji del vodnega stolpa na površje.

Blatni vulkan je kotanja, v kateri zaradi kemičnih sprememb iz blata izhaja plin v obliki mehurčkov.

Najbolj uničujoči vulkanski izbruhi razpršijo velike količine piroklastičnega gradiva, to je različno velikega nesprijetega vulkanskega gradiva. Izbruh vulkana Krakatau leta 1883 je na površje prinesel 18 km³ izbruhanega gradiva. Izbruh vulkana Tambora leta 1815 je bil eden najmočnejših v človeški zgodovini. Vulkan je izbruhal kar 80 km³ gradiva, ki se je razpršilo na obsežno površino. Tako močni izbruhi imajo globalni vpliv na Zemljino ozračje, podnebje in živi svet.

Povezani dodatki

Vroče točke

Vroče točke so nepremična, izredno vroča žarišča v Zemljinem plašču pod premikajočimi se tektonskimi ploščami, od koder prihaja na površje magma.

Gejzir

Gejzir v presledkih bruha v zrak vrelo vodo in paro.

Nastanek in delovanje stratovulkana

Sestavljajo ga menjajoče se plasti strjene lave in ob izbruhu nesprijetega vulkanskega gradiva.

Cunami

Cunami je ogromen morski val oziroma serija valov, ki na obali praviloma povzročijo veliko pustošenje.

Deep-sea hydrothermal vents

A hydrothermal vent is a fissure in the planet's surface through which geothermally heated water erupts.

Gubanje (osnovna raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Gubanje (srednja raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Potres

Potres je eden od najbolj uničujočih naravnih pojavov.

Prelomi (osnovna raven)

Zaradi sil v navpični smeri nastanejo prelomi. Bloki kamnin se ob prelomnih ploskvah dvigajo ali ugrezajo.

Reliefni zemljevid Madžarske

Animacija prikazuje geografske enote in vodovje Karpatskega bazena.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Tektonske ali litosferske plošče

Tektonske plošče se stikajo na tri glavne načine.

Topografija Zemlje

Animacija predstavlja največje gore, planote, reke, jezera in puščave na Zemlji.

Tornadoes

Short-lived but extremely powerful tornadoes can cause a great deal of damage.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Kroženje ogljika

Atmosferski ogljik sprejemajo rastline med fotosintezo, pri procesu dihanja pa ga živi organizmi oddajajo.

Naravnogeografski pojmi

Animacija prikazuje reliefne oblike, površinske vode in s tem povezane kartografske znake.

Učinek tople grede

Učinek tople grede se zaradi človekovega delovanja stopnjuje in povzroča globalno segrevanje ozračja.

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Added to your cart.