Učinek tople grede

Učinek tople grede

Učinek tople grede se zaradi človekovega delovanja stopnjuje in povzroča globalno segrevanje ozračja.

Geografija

Keywords

Toplogredni učinek, Globalno segrevanje, podnebna sprememba, dezertifikacija, dvig morske gladine, absorpcija toplote, Odboj svetlobe, vstopno sevanje, izstopno sevanje, atmosferski plini, toplogredni plin, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid, vodna para, kmetijstvo, Industrija, promet, Človeška dejavnost, vzdušje, zrak, Earth, gladina morja, Sonce, oblak, naselje, odpadki, glacier, družba, narava, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Topla greda

Dobra polovica kratkovalovnega Sončevega sevanja, ki pride do naše atmosfere, prodre skozi njo do Zemljinega površja, ki ga povečini absorbira. Površje se zato segreje in začne oddajati dolgovalovno Zemljino sevanje. Šele to sevanje lahko znatno segreje zrak.

Oddanega sevanja oziroma toplote pa v atmosferi ne zadrži zrak kot tak, ampak to storijo toplogredni plini v njem: vodna para, ogljikov dioksid, dušikov oksid, metan in ozon.

Učinek tople grede nastane torej zaradi prepustnosti atmosfere za kratkovalovno Sončno sevanje, ki se na površju spreminja v toploto, in neprepustnosti atmosfere za dolgovalovno Zemljino sevanje.

Poimenovanje pojava izvira od tople grede, ki jo poznamo iz kmetijstva. Pri taki topli gredi lahko kratkovalovno Sončevo sevanje prodre skozi šipo (ali plastično folijo) v rastlinjak, kjer segreje notranje površine. Te začnejo oddajati dolgovalovno sevanje, ki pa skozi šipe ne more več ven.

Če na Zemlji ne bi bilo naravnega učinka tople grede, bi bila povprečna temperatura na površju za 35 °C nižja kot zdaj in naš planet bi bil pokrit z ledom. Povprečna temperatura bi znašala 20 °C. Ker pa se količina toplogrednih plinov v ozračju povečuje, se počasi dviguje tudi povprečna temperatura na Zemlji.

Večina plinov v ozračju, ki povzročajo učinek tople grede, je prisotna že od prej po čisto naravni poti. Med naravne toplogredne pline spadajo vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in ozon. V zadnjih 50 letih se je količina teh plinov povečala, v ozračju pa so se kot posledica modernega načina življenja pojavili tudi drugi toplogredni plini, ki nastajajo umetno in jih prej ni bilo. Vse to je povečalo učinek tople grede, kar pomeni, da naše ozračje zadržuje več toplote kot nekoč.

Posledica podnebnih sprememb in globalnega segrevanja je taljenje polarnih ledenih pokrovov, kar lahko povzroči precejšen dvig morske gladine. Nekatera obalna mesta so že ogrožena. Narašča število neurij in tropskih ciklonov, vreme postaja vse bolj nepredvidljivo, puščave se širijo, vse pogostejši so gozdni požari in številne živalske vrste so postale ogrožene.

Posledica podnebnih sprememb in globalnega segrevanja je taljenje polarnih ledenih pokrovov, kar lahko povzroči precejšen dvig morske gladine. Nekatera obalna mesta so že ogrožena. Narašča število neurij in tropskih ciklonov, vreme postaja vse bolj nepredvidljivo, puščave se širijo, vse pogostejši so gozdni požari in številne živalske vrste so postale ogrožene.

Definicije izrazov

Prejeto sevanje: kratkovalovno Sončevo sevanje, ki doseže Zemljino površje. Tam se zaradi absorpcije pretvori v toplotno energijo.

Odboj: del kratkovalovnega Sončevega sevanja, ki pride do atmosfere, se odbije od oblakov in drugih drobnih delcev v ozračju nazaj v medplanetarni prostor.

Absorpcija toplote: majhen del Sončevega sevanja absorbirajo drobni delci v ozračju, kar pa povzroča le majhno segrevanje. Ozon absorbira ultravijolično sevanje, vodna para in ogljikov dioksid pa absorbirata infrardeče sevanje.

Oddano sevanje: Zemljino površje, ki ga je segrelo kratkovalovno (Sončevo) sevanje, oddaja dolgovalovno (Zemljino) sevanje, ki potem segreje zrak.

Toplogredni plini: plini v ozračju, ki povzročajo učinek tople grede: vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi, freoni in troposferski ozon.

Atmosfera

Nekdanje normalno stanje

Povečan učinek tople grede

Taljenje ledu

Animacija

Narration

Zemlja prejema od Sonca kratkovalovno sevanje. Do njenega površja prodre le dobra polovica Sončevega sevanja, ki je prišlo do roba atmosfere. Manjši del tega sevanja se namreč odbije od oblakov nazaj v vesolje, del ga absorbira atmosfera, del pa se ob molekulah zraka razprši.

Kratkovalovno Sončevo sevanje ne more opazneje segreti zraka, saj je preredek. To lahko stori šele Zemljino površje, ki absorbira kratkovalovno Sončevo sevanje, se zato segreje in oddaja dolgovalovno Zemljino sevanje, ki potem v resnici segreje zrak. Toplote pa v atmosferi ne zadrži zrak kot tak, ampak to storijo toplogredni plini v njem. To lahko primerjamo z učinkom tople grede, ki ga poznamo iz kmetijstva.

Pri topli gredi kratkovalovno Sončevo sevanje nemoteno prodre skozi šipo v rastlinjak, kjer segreje notranje površine. Te začnejo oddajati dolgovalovno sevanje, ki pa skozi šipe ne more več ven.

Toplota torej ostane ujeta v topli gredi, kar ima za posledico občuten dvig temperature. Če na Zemlji ne bi bilo naravnega učinka tople grede, bi bila povprečna temperatura za 35 °C nižja od dejanske.

Večina plinov v ozračju, ki povzročajo učinek tople grede, je prisotna že od prej po čisto naravni poti. Med naravne toplogredne pline spadajo vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in ozon. V zadnjih 50 letih se je količina teh plinov povečala, v ozračju pa so se kot posledica modernega načina življenja pojavili tudi drugi toplogredni plini, ki nastajajo umetno in jih prej ni bilo. Vse to je povečalo učinek tople grede, kar pomeni, da naše ozračje zadržuje več toplote kot nekoč.

Med glavne krivce spada poraba množice fosilnih goriv v take in drugačne namene. Veliko ogljikovega dioksida nastaja pri sežiganju premoga, naftnih derivatov in zemeljskega plina. K emisijam ogljikovega dioksida prispevajo tudi elektrarne, industrija in promet. Pomemben dejavnik je tudi izsekavanje in uničevanje gozdov, saj rastline vežejo ogljikov dioksid.

Umetno nastali toplogredni plini so predvsem rezultat industrije, ki proizvaja topila, penila, sredstva za razmaščevanje in izolacijske materiale. Metan nastaja med razgradnjo snovi, ki so povezane s kmetijstvom, na primer pri živinoreji in pridelavi riža, pa tudi pri predelavi odpadkov in prečiščevanju voda. Dušikovi oksidi nastajajo pri razgradnji dušikovih spojin, kot so umetna gnojila.

Nekateri raziskovalci še vedno nasprotujejo splošnemu mnenju, da so trenutne podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja tesno povezani z naraščanjem koncentracije toplogrednih plinov. Menijo, da je to naraven proces.

Posledica podnebnih sprememb in globalnega segrevanja je taljenje polarnih ledenih pokrovov, kar lahko povzroči precejšen dvig morske gladine. Nekatera obalna mesta so že ogrožena. Narašča število neurij in tropskih ciklonov, vreme postaja vse bolj nepredvidljivo, puščave se širijo, vse pogostejši so gozdni požari in številne živalske vrste so postale ogrožene.

Povezani dodatki

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Onesnaževanje zraka

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja zraka: kmetijstvo, industrija, naselja.

Delovanje naftne vrtine

Naprava za črpanje nafte na površje.

Naftna ploščad

V sredini jeklene konstrukcije je dolga cev, speljana v morsko dno, pod katerim je v plasteh kamnin nafta.

Čistilna naprava za odpadne vode

V čistilnih napravah se čistijo odpadne vode gospodinjstev in industrije.

Cement production

This 3D scene presents the steps of the cement manufacturing process.

Ciklon in anticiklon v zmerno toplem pasu

Cikloni so velikanska sklenjena območja nizkega zračnega tlaka s premerom tudi nekaj tisoč kilometrov, v katerih nastajajo oblaki in padavine.

Družinska hiša brez izpustov ogljikovega dioksida

S primernim načrtovanjem in gradnjo sodobnih družinskih hiš lahko veliko prispevamo k varstvu okolja.

Fotosinteza (osnovna raven)

Proces, pri katerem rastline iz anorganskih snovi (ogljikovega dioksida in vode) proizvajajo sladkor (glukozo).

Icebergs

Icebergs are blocks of frozen freshwater floating in the sea.

Krčenje gozdov

Krčenje gozdov škodljivo vpliva na okolje.

Menjavanje letnih časov (srednja raven)

Zaradi nagnjenosti Zemljine vrtilne osi Sončevi žarki med letom na danih zemljepisnih širinah padajo pod različnimi koti.

Nastanek in delovanje stratovulkana

Sestavljajo ga menjajoče se plasti strjene lave in ob izbruhu nesprijetega vulkanskega gradiva.

Okolju prijazni avtomobili

S kombiniranjem bencinskega in električnega pogona se zmanjša emisija škodljivih snovi.

Onesnaževanje okolja

Onesnaževanje okolja je zmanjševanje kakovosti in naravnih samoobnovljivih zmogljivosti okolja zaradi človekovega delovanja.

Onesnaževanje prsti

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja prsti: kmetijstvo, industrija, naselja, odpadki.

Onesnaževanje vode

Animacija prikazuje glavne vire onesnaževanja vode: industrija, kmetijstvo, naselja.

Pasivna hiša

V pasivnih hišah je prijetna notranja temperatura zagotovljena brez tradicionalnih načinov ogrevanja in hlajenja.

Pot Sonca okoli glavnih vzporednikov

Navidezno gibanje Sonca je posledica vrtenja Zemlje okoli lastne osi.

Topla fronta, hladna fronta

Ob srečanju hladnega in toplega zraka nastane hladna fronta ali topla fronta.

Tropski cikloni

Tropski cikloni so velikanski zračni vrtinci s premerom več sto kilometrov, ki nastajajo nad toplimi tropskimi oceani.

Vroče točke

Vroče točke so nepremična, izredno vroča žarišča v Zemljinem plašču pod premikajočimi se tektonskimi ploščami, od koder prihaja na površje magma.

Vulkanizem

Animacija prikazuje različne vrste vulkanskih izbruhov.

Zanimivosti iz geografije - družbena geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja družbene geografije.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Ozon (O₃)

Alotropska modofokacija kisika, sestavljena iz 3 atomov.

Ozonska plast

Ozonska plast je del Zemljinega ozračja, ki absorbira UV-sevanje Sonca, zato je nepogrešljiva za življenje na Zemlji.

Fotosinteza

Proces, pri katerem rastline anorganskih snovi (ogljikovega dioksida in vode) proizvajajo glukozo.

Added to your cart.