Srčni infarkt

Srčni infarkt

Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki oskrbuje srce s kisikom in hranilnimi snovmi (venčna arterija). Je eden najpogostejših vzrokov smrti.

Biologija

Keywords

Infarkt, Srčni infarkt, bolezen, zdravljenje, nujno zdravljenje, nekroza, krvni strdek, Kateterizacija srca, vazokonstrikcija, srčna mišica, simptom, Zdravljenje, koronarnih arterij, krvne žile, Način življenja, cure, bolečina v prsnem košu, stent, človeški, biologija

Povezani dodatki

Scenes

Srce in notranji organi

Srce in žile

Infarkt

Simptomi

Raztapljanje krvnih strdkov z zdravili

Razširitev žile s katetrom

Animacija

Narration

V enem dnevu utripne človeško srce približno 100 000-krat, vsak prekat pa prečrpa dnevno več kot 7000 litrov krvi. To pomembno in stalno delo zahteva dobro oskrbo srca s krvjo, saj mu ta prinaša potrebne hranilne snovi in kisik. Žile, ki srcu dovajajo kri, so venčne arterije.

Zaradi zožitve venčne arterije se zmanjša dotok krvi v srčno mišico. Zožitev arterije povzroči kopičenje maščobnih oblog in apnenca v njeni steni, kar privede do zmanjšanja dotoka krvi v srčno mišico in posledično do zmanjšanja njene učinkovitosti.

Če v srčni mišici nastopi začasno pomanjkanje kisika in hranilnih snovi, to privede do bolečine v prsnem košu, ki jo imenujemo angina pektoris.

Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je velika pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, zvišan krvni tlak, povišana raven maščob v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost.

Do srčnega infarkta pride, ko zaradi še ne povsem znanih razlogov (vnetje, zvišan krvni tlak) maščobna obloga žile poči. Poškodba sproži nastanek krvnega strdka, ki zamaši venčno arterijo. Zaradi prekinjenega dotoka kisika in hranilnih snovi do srca prične srčna mišica odmirati.

Če zapora traja več kot šest ur, tkivo srčne mišice na tem delu odmre, kar imenujemo srčni infarkt. Na mestu odmrlega tkiva nastane brazgotina, ki se ne more krčiti. Obsežne poškodbe srčne mišice lahko povzročijo motnje srčnega ritma in bolnikovo smrt.

Najpogostejša simptoma srčnega infarkta sta močan pritisk in bolečina v predelu za prsnico, ki se pogosto širi proti hrbtu, v levo ali redkeje desno roko. Bolečina v prsih je podobna angini pektoris, vendar ta kljub počitku ali tabletam s preparatom nitroglicerinom ne poneha. Ženske in starejši ljudje lahko doživijo srčni infarkt tudi brez bolečine v prsih. Redkeje se pojavi tudi bolečina v trebuhu, kar zlahka pripišemo prebavnim motnjam, še posebej, ker riganje dobrodejno vpliva na njo. Pogosta simptoma srčnega infarkta sta tudi občutek tesnobe in potenje.

Zaradi prisotnosti nenavadnih simptomov in pomanjkanja značilnih simptomov srčni infarkt velikokrat težko prepoznamo. Zato je EKG preiskava pomembna za diagnozo srčnega infarkta. S hitrim ukrepanjem lahko rešimo življenje bolnika. Številko 112 pokličemo ob najmanjšem sumu srčnega infarkta in ne izgubljamo časa s čakanjem ali obiskom splošnega zdravnika.

Prvi korak pri zdravljenju srčnega infarkta je prevoz bolnika v bolnišnico. Običajno dajo bolniku med potjo zdravilo s salicilno kislino za raztapljanje strdka in kisik za boljšo oskrbo srčne mišice s kisikom.

Krvni strdek pogosto raztopijo z zdravili, ki se jih odmerja intravensko. Če se krvni strdek ne raztopi v prvih šestih urah po pojavu simptomov, je poškodba srčne mišice trajna.

V nekaterih primerih odprejo venčne arterije s koronarno angioplastiko. Ta postopek izvedejo s katetrom, ki ga običajno potisnejo skozi stegensko arterijo v zamašeno venčno arterijo. Na mestu zožitve napihnejo balon, ki razširi arterijo. Z balonom na žilno steno pritisnejo tudi cevko iz kovinske mreže. Ko se balon izprazni, ostane mreža na svojem mestu in drži arterijo odprto.

Srčni infarkt je eden najpogostejših vzrokov smrti, saj je vsaka peta smrt posledica srčnega infarkta. Zato je posebnega pomena preprečevanje njegovega nastanka: zdrava prehrana z nizko vsebnostjo škodljivega holesterola LDL, redna telesna aktivnost in izogibanje kajenju.

Povezani dodatki

Prevodni sistem srca

Naše srce samo generira električne impulze, potrebne za lastno delovanje. Grafični prikaz električne aktivnosti srca je elektrokardiogram.

Srce

Srce je centralna črpalka obtočilnega sistema, ki v življenju človeka utripa več milijard krat.

Škodljivi učinki kajenja na pljuča

Kajenje močno poškoduje dihalni sistem, med drugim lahko povzroča KOPB in pljučni rak.

Človeško telo (moški)

Animacija prikazuje glavne organske sisteme pri človeku.

Adrenalin (napredna raven)

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon, ki se v človeškem organizmu proizvaja v stresnih situacijah in ima pomembno vlogo pri nastanku odziva, ki ga...

Globoka venska tromboza in pljučna embolija

Krvni strdek, ki nastane v globokih venah spodnjih okončin, lahko vstopi v pljuča in povzroči smrtno nevarno pljučno embolijo.

Krvni obtok

Sistemski ali telesni krvni obtok prenaša s kisikom bogato kri iz srca po vsem telesu, pljučni krvni obtok pa prenaša deoksigenirano kri iz srca v pljuča.

The anatomy of the heart

This scene presents the location, anatomy and functioning of the central organ of the human circulatory system.

Vnetje slepiča

Vnetje slepiča, ki se odpira v slepo črevo, zahteva takojšnji kirurški poseg. Animacija prikazuje vzrok in posledice vnetja ter potek operacije.

Vnetje srednjega ušesa

Animacija prikazuje možne posledice in zdravljenje gnojnega vnetja srednjega ušesa.

Človeška kri

Človeška kri je sestavljena iz krvnih celic (rdečih in belih krvničk ter krvnih ploščic) in krvne plazme.

Mišična tkiva

V človeškem telesu so gladke, skeletne in srčne mišice.

Added to your cart.