Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Geografija

Keywords

Zgodovina Zemlje, položaji celin, migracije celina, Pantalasa, Pangea, Lavrazija, Gondvana, geološke starosti, Kambrium, silur, Devon, karbon, Perm, vulkanizem, Evolucija, celina, Earth, Litosfera, magma, fizična geografija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Zgodovina Zemlje

Pred 4,6 milijardami let

Z oblikovanjem trdne Zemljine skorje je iz zvezde nastal planet. Litosfera, ki je nastala kot posledica ohlajanja, je prekrila celotno površino. Iz plinov, ki so se sproščali pri strjevanju, je nastala prvotna atmosfera Zemlje (vodik in žlahtni plini). Kasneje so se ti lahki plini izgubili v medplanetarnem prostoru. Na površje planeta, ki je začasno ostal brez ozračja, je padlo veliko meteoritov, ki so naredili kraterje. Skorja se je v bližini stopila v magmo in se je pričela vulkanska aktivnost.

Pred 3,6 milijardami let

Iz Zemljine notranjosti so zaradi ognjeniške aktivnosti uhajali plini in oblikovali sekundarno ozračje (vodna para, ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušik, klor, amonijak, metan). Pričelo se je delovanje notranjih sil. Temperatura ozračja se je znižala, zaradi česar se je vodna para kondenzirala in so nastali prvi oceani. Magmatski tokovi v plašču so skorjo razkosali in se je začela tektonika plošč.

Pred 3 milijardami let

Prvo gorotvorno obdobje.

Pred 2,3 milijardami let

Drugo gorotvorno obdobje, nastanek prvih masivov.

Kambrij

Na južnem delu se je nahajala supercelina Gondvana, severna celina pa je bila sestavljena iz treh delov (Baltika, Lavrencija in Sibirija).

Silur

Glavno obdobje kaledonske orogeneze, ko sta se Lavrencija in Baltika spojili v enotno celino.

Devon

Izoblikovanje pedosfere.

Karbon-perm

Nastanek Variskičnega gorstva je potekal v dveh fazah. Baltika in Lavrencija sta trčili ob Sibirijo in je iz njih nastala Lavrazija, s trčenjem Lavrazije in Gondvane pa je nastala pracelina Pangea, okoli nje pa ogromen praocean Pantalasa.

Jura

Razpad Pangee, začetek odpiranja Atlantskega oceana in nastanka Pacifiškega in Evrazijskega gorstva.

Terciar

Obdobje izoblikovanja Pacifiškega in Evrazijskega gorstva.

Kvartar

Pleistocen je glavna doba poledenitve. Na oblikovanje površja sta najbolj vplivala ledena odeja in ledeniki.

Holocen

Na oblikovanje površja najbolj vpliva človek.

Definicije pojmov:

Prvotna atmosfera: Prvotno plinsko ozračje, ki je v začetku praveka nastalo iz plinov (vodika in helija), ki so uhajali pri strjevanju litosfere.

Praocean: Enovita ogromna masa stoječe vode, ki je nastala po ohlajanju prvotne atmosfere. Njegova voda je nastala z močnimi deževji, ki so bila posledica velike vlažnosti ozračja.

Pracelina: V permski dobi je zaradi variskične orogeneze nastala enotna pracelina Pangea, okoli nje pa ogromen enoviti praocean Pantalasa.

Celina (kontinent): velika nepretrgana površina kopnega, ki ga obkrožajo oceani in morja in ki ima staro jedro.

Oceanska kotlina: Podmorska geomorfološka enota, velik sedimentni bazen z oceansko skorjo. Nastane v času tektonskih premikov, s širjenjem oceanskega dna, zgrajena iz bazalta, ki se v smeri oceanskih grebenov pomlaja.

Razgrnjena projekcija

Pred 4,6 milijardami let

Z oblikovanjem trdne Zemljine skorje je iz zvezde nastal planet. Litosfera, ki je nastala kot posledica ohlajanja, je prekrila celotno površino. Iz plinov, ki so se sproščali pri strjevanju, je nastala prvotna atmosfera Zemlje (vodik in žlahtni plini). Kasneje so se ti lahki plini izgubili v medplanetarnem prostoru. Na površje planeta, ki je začasno ostal brez ozračja, je padlo veliko meteoritov, ki so naredili kraterje. Skorja se je v bližini stopila v magmo in se je pričela vulkanska aktivnost.

Pred 3,6 milijardami let

Iz Zemljine notranjosti so zaradi ognjeniške aktivnosti uhajali plini in oblikovali sekundarno ozračje (vodna para, ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušik, klor, amonijak, metan). Pričelo se je delovanje notranjih sil. Temperatura ozračja se je znižala, zaradi česar se je vodna para kondenzirala in so nastali prvi oceani. Magmatski tokovi v plašču so skorjo razkosali in se je začela tektonika plošč.

Pred 3 milijardami let

Prvo gorotvorno obdobje.

Pred 2,3 milijardami let

Drugo gorotvorno obdobje, nastanek prvih masivov.

Kambrij

Na južnem delu se je nahajala supercelina Gondvana, severna celina pa je bila sestavljena iz treh delov (Baltika, Lavrencija in Sibirija).

Silur

Glavno obdobje kaledonske orogeneze, ko sta se Lavrencija in Baltika spojili v enotno celino.

Devon

Izoblikovanje pedosfere.

Karbon-perm

Nastanek Variskičnega gorstva je potekal v dveh fazah. Baltika in Lavrencija sta trčili ob Sibirijo in je iz njih nastala Lavrazija, s trčenjem Lavrazije in Gondvane pa je nastala pracelina Pangea, okoli nje pa ogromen praocean Pantalasa.

Jura

Razpad Pangee, začetek odpiranja Atlantskega oceana in nastanka Pacifiškega in Evrazijskega gorstva.

Terciar

Obdobje izoblikovanja Pacifiškega in Evrazijskega gorstva.

Kvartar

Pleistocen je glavna doba poledenitve. Na oblikovanje površja sta najbolj vplivala ledena odeja in ledeniki.

Holocen

Na oblikovanje površja najbolj vpliva človek.

Definicije pojmov:

Prvotna atmosfera: Prvotno plinsko ozračje, ki je v začetku praveka nastalo iz plinov (vodika in helija), ki so uhajali pri strjevanju litosfere.

Praocean: Enovita ogromna masa stoječe vode, ki je nastala po ohlajanju prvotne atmosfere. Njegova voda je nastala z močnimi deževji, ki so bila posledica velike vlažnosti ozračja.

Pracelina: V permski dobi je zaradi variskične orogeneze nastala enotna pracelina Pangea, okoli nje pa ogromen enoviti praocean Pantalasa.

Celina (kontinent): velika nepretrgana površina kopnega, ki ga obkrožajo oceani in morja in ki ima staro jedro.

Oceanska kotlina: Podmorska geomorfološka enota, velik sedimentni bazen z oceansko skorjo. Nastane v času tektonskih premikov, s širjenjem oceanskega dna, zgrajena iz bazalta, ki se v smeri oceanskih grebenov pomlaja.

Narration

Zgodovina Zemlje je stara približno 4,6 milijard let, pred toliko leti se je izoblikovala trda skorja Zemlje. Po nastanku trde skorje so magmatski tokovi plašča raztrgali skorjo in tako nastale tektonske plošče prisilili v premikanje. Tako sta se v zgodovini spreminjala položaj in oblika celin.

Časovna obdobja zgodovine Zemlje so poimenovali podobno kot zgodovino človeštva, tako govorimo o praveku, starem Zemljinem veku, srednjem Zemljinem veku in mlajšem Zemljinem veku. Obdobja delimo na dobe, dobe pa na epohe.

Časovna obdobja so navadno določena s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki. Tako npr. za konec paleozoika velja razpad superceline Pangee oziroma množično izumrtje permskih vrst.

Ob koncu mezozoika je izumrlo 75 % tedanjih vrst, med ostalim tudi dinozavri.

Za posamezna obdobja so bila značilna gorotvorna gubanja oziroma množični pojav značilnih vrst. V paleozoiku so nastala kaledonska in variskična gorstva, prevladovali so živali z apnenčastim ogrodjem oziroma členonožci.

Mezozoik je bil čas dinozavrov, takrat se je pričelo oblikovanje pacifiškega in evrazijskega gorstva, ki je vrhunec doseglo v terciarju v kenozoiku. To je bil tudi čas množične razširitve sesalcev. Za kvartar v kenozoiku so značilne poledenitve, po koncu katerih se je izoblikovala današnja podoba rastlinskega in živalskega sveta.

Povezani dodatki

Reliefni zemljevid Madžarske

Animacija prikazuje geografske enote in vodovje Karpatskega bazena.

Upravni zemljevid Avstrije

Animacija prikazuje upravno delitev Avstrije.

Politične in gospodarske skupnosti

V zadnjih desetletjih je na svetu nastalo več političnih in gospodarskih skupnosti.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Obnovljivi viri energije

Le kdo še ni videl žepnega računala na sončno energijo ali mlina na veter? Oglejmo si najbolj...

Geografski koordinatni sistem (srednja raven)

Z geografskim koordinatnim sistemom lahko določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Zanimivosti iz geografije - fizična geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja fizične geografije.

Luna

Edini satelit našega planeta: Luna

Added to your cart.