Salomonov tempelj (Jeruzalem, 10. stoletje pr. n. št.)

Salomonov tempelj (Jeruzalem, 10. stoletje pr. n. št.)

Tempelj, ki ga je dal zgraditi kralj Salomon, je eden najpomembnejših judovskih simbolov.

Zgodovina

Keywords

Salomonov tempelj, Jeruzalem, Judovska država, arhitektura, Izrael, versko središče, Babilon, zgradba, cerkev, Siratófal, religija, žrtev, hebrejski, Skrinja zaveze, svetišče, Judovska, oltar, Stara zaveza, v starem veku

Povezani dodatki

Scenes

Tempelj v Jeruzalemu

  • vozovi z bronastimi kolesi in bronastimi kotli
  • kovinski kotel, podprt z 12 voli
  • tempelj
  • dvorišče svečenikov
  • oltar za žgalne daritve

Notranjost templja

  • zakladnica
  • najsvetejše
  • sveto
  • preddverje
  • stebra

Prerez

  • najsvetejše
  • sveto
  • skrinja zaveze
  • pozlačena keruba
  • pozlačen zid iz cedre
  • zlati oltar
  • pozlačena lesena vrata
  • miza za obredni kruh
  • zlati svečnik (menora)
  • preddverje
  • stebra Jahin in Boaz

Od znotraj

  • zlati oltar
  • miza za obredni kruh
  • zlati svečnik (menora)
  • pozlačen zid iz cedre
  • stebra Jahin in Boaz
  • preddverje

Skrinja zaveze

  • pozlačen les akacije
  • zlata keruba

Animacija

  • kovinski kotel, podprt z 12 voli
  • tempelj
  • dvorišče svečenikov
  • oltar za žgalne daritve
  • najsvetejše
  • sveto
  • skrinja zaveze
  • preddverje
  • stebra Jahin in Boaz

Narration

Hebrejska biblija pravi, da je Salomon, kralj Izraelitov, naročil zidavo templja v Jeruzalemu v 10. stoletju pr. n. št. Gradnja se je začela leta 967 pr. n. št. in zaključila sedem let pozneje. Nastalo je čudovito svetišče, ki je postalo eden od simbolov judovske arhitekture. Zgradbo in dvorišče je obkrožalo kamnito obzidje. Na dvorišču svečenikov je stal bronast oltar za žgalne daritve in kovinski kotel, ki so ga podpirali kipi 12 volov.

Tempelj je bil preproste oblike, kakih 30 m dolg, 10 m širok in 15 m visok. V posebni dvorani so bili shranjeni zakladi in obredni pripomočki. Pred preddverjem sta stala dva ogromna stebra, narejena iz medenine, brona ali bakra. Preddverje je vodilo v prostor, imenovan sveto, v katerem so se ljudje očistili grehov. Soba čisto na koncu se je imenovala najsvetejše, tam je bila shranjena legendarna skrinja zaveze.

Ko je bil tempelj dokončan, je Jeruzalem postal versko središče in s tem še pomembnejše mesto. Templja danes ni več, saj ga je uničil novobabilonski vladar, ki je osvojil mesto v 6. stoletju pr. n. št.

Povezani dodatki

Nekropola Cella Septichora (Pécs, Madžarska, 4. stoletje)

Zgodnja krščanska nekropola je zanimivo arheološko najdišče.

Noetova barka

Po bibličnem izročilu je Noe barko zgradil na ukaz Boga, da bi rešil sebe, svojo družino in živali pred vesoljnim potopom.

Svetovne religije našega časa

Geografska razporeditev (svetovnih) religij ima zgodovinske korenine.

Zgodnjekrščanska nekropola, Cella Trichora (Pécs, Madžarska)

Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu na Madžarskem veljajo za posebno arheološko najdišče.

Hagija Sofija (Carigrad)

Cerkev "Sveta modrost" v Istanbulu je bila do leta 1935 največje religiozno poslopje. Takrat so jo spremenili v muzej.

Katedrala Vasilija Blaženega (Moskva, 16. stoletje)

Katedralo v Moskvi, ki je posvečena Vasiliju Blaženemu, je dal postaviti ruski car Ivan Grozni.

Mošeja Džame (Isfahan, 15. stoletje)

Zaradi arhitekturnih rešitev in okrasja spada ta mošeja med mojstrovine islamske umetnosti.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Templjarski viteški red (12. stoletje)

One of the most important religious military orders, formed in the era of the Crusades.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Added to your cart.