Potres

Potres

Potres je eden od najbolj uničujočih naravnih pojavov.

Geografija

Keywords

Potres, tektonike plošč,, Seizmograf, epicenter, hipocenter, Zemeljska skorja, tektonska plošča, potresno odporne konstrukcije, vulkanizem, val, Cunami, fizična geografija, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • Na katerem predelu Zemlje se potresi pojavljajo najpogosteje?
  • Ob kakšnih stikih plošč se pojavljajo najmočnejši potresi?
  • Kaj za potrese ne velja?
  • Potresi s plitkim žariščem imajo žarišče na globini manj kot ...
  • Kaj je epicenter potresa?
  • Kaj je hipocenter potresa?
  • Kaj je globina žarišča potresa?
  • Energija, ki se med potresom sprošča, potuje v obliki ...
  • Kateri od teh valov ni prostorninski val?
  • Kateri od teh valov ni površinski val?
  • Kaj je seizmograf?
  • Kateri od kriterijev NISO pomembni pri protipotresni gradnji?
  • Kateri gradbeni materiali poskrbijo za večjo varnost pred potresom?
  • Ali drži, da se samo manjši del potresov pojavi ob stikih plošč?
  • Ali drži, da se plitki potresi največkrat pojavljajo vzdolž divergentnih stikov plošč?
  • Ali drži, da je mogoče napovedati intenzivnost glavnega potresnega sunka na podlagi predpotresnih sunkov?
  • Ali drži, da naprave najprej zaznajo P-valove?
  • Ali drži, da prostorninski valovi povzročijo največ škode na Zemljinem površju?
  • Ali drži, da Richterjeva lestvica temelji na meritvah z napravami?
  • Ali drži, da Mercallijeva lestvica meri obseg škode, ki jo povzroči potres?

Scenes

Potresi in tektonika plošč

Potres je kratkotrajen, prožen premik v Zemljini skorji. Pojavi se lahko bodisi na površju Zemlje, na primer zaradi zemeljskih plazov, ali pod Zemljinim površjem.

Večina potresov se pojavi ob robovih tihomorskega bazena. Druga potresno dejavna območja se nahajajo med Sredozemskim morjem in Indonezijskim otočjem ter vzdolž oceanskih grebenov. Podobno kot ognjeniki potresi niso naključno posejani po planetu.

Najpogostejša vrsta potresa je tektonski potres, ki ga povzročajo premiki tektonskih plošč; ti se pojavljajo vzdolž meja plošč.

Namočnejši potresi v zadnjih 30 letih

Glede na globino potresnega žarišča se potresi delijo na tri vrste: takšne s plitkim, srednje globokim ter globokim žariščem. Pri potresih s plitkim žariščem je globina žarišča manj kot 70 km, potresi s srednje globokim žariščem se pojavljajo na globinah med 70 in 300 km, medtem ko se potresi z globokim žariščem pojavljajo nižje od 300 km.

Potresi, ki se pojavljajo ob divergentnih stikih plošč, torej na robu oceanskih grebenov, imajo navadno plitko žarišče in so šibkejši. Ob konvergentnih stikih plošč se pojavljajo potresi s plitkimi, pa tudi srednje globokimi in globokimi žarišči. Tu so potresi s plitkimi in srednje globokimi žarišči navadno močnejši, tisti z globokimi žarišči pa ne tako zelo. Najmočnejše potrese sprožijo trki dveh tektonskih plošč. Ko se potres sproži v oceanu, lahko povzroči izjemno velike valove z veliko rušilno močjo, imenovane cunami.

V splošnem se pri potresu zvrsti niz sunkov. Največja energija se sprosti med glavnim potresnim sunkom, ki ga včasih napovedujejo šibkejši predpotresni sunki. Glavnemu sunku sledijo številni popotresni sunki, katerih magnituda se počasi manjša. Ugotavljanje lastnosti sunkov določenega potresa je mogoče šele, ko se potresni valovi povsem umirijo.

Nastanek potresov

Tektonski potresi se pojavijo, kadar se v trkajočih tektonskih ploščah nakopiči tako velika napetost, da postane prevelika za odpornost ter sposobnost deformacije plošč. Napetost se hipoma sprosti (prav kot palica, ki jo preveč upognemo, poči), nato pa se širi v vse smeri v obliki valov.

Točka izvora potresa, kjer se pojavijo trajne poškodbe, se imenuje žarišče oziroma hipocenter. Točka na Zemljinem površju, ki je žarišču najbližja, je epicenter potresa. Tu ima potres največjo moč in je najbolj uničevalen. Razdalja med hipocentrom in epicentrom je globina žarišča potresa.

Potresni valovi

Energija, ki se sprosti v žarišču (ali hipocentru) se širi v obliki valov. Valovi potujejo po notranjosti Zemlje in se širijo v vse strani. Imenujejo se prostorninski valovi. Obstajata dve vrsti prostorninskih valov: longitudinalno in transverzalno. Njihova imena izhajajo iz smeri gibanja delcev.

Pri longitudinalnih valovih se izmenjujejo območja zgoščin in razredčin. Transverzalni valovi se delijo na dve vrsti: pri prvih se delci gibajo na vodoravni ravnini, pri drugih pa na navpični ravnini, pravokotno na smer potovanja valov.

Longitudinalni valovi so hitrejši, zato jih naprave najprej zaznajo. Iz tega razloga jih imenujejo P-valovi, torej primarni valovi, medtem ko se transverzalni valovi imenujejo S-valovi, torej sekundarni valovi.

Valovi, ki potujejo po površju Zemlje, se imenujejo površinski valovi. Nastanejo ob interferenci P-valov s S-valovi.

Interferenca P-valov z navpičnimi S-valovi ustvari Rayleighove valove, medtem ko interferenca P-valov z vodoravnimi S-valovi ustvari Lovejeve valove. Valovi so imena dobili po fizikih, ki sta jih prva opisala. Površinski valovi potujejo z manjšimi hitrostmi kot potresni, njihova aplituda pa je večja; ti povzročjo največ škode.

Merjenje potresov

Na Zemlji se vsak dan zgodi več tisoč potresov. Večinoma so tako šibki, da jih zaznajo samo naprave. Te naprave, imenovane seizmografi, merijo in beležijo premikanje tal, ki jih povzročajo potresni valovi.

Seizmograf je sestavljen iz baze, ki je pritrjena na tla, zvitka papirja, ovitega okoli valja, ki je pritrjen na bazo, in obteženega peresa, z vzmetjo pritrjenega na okvir. Med potresom se valj premika skupaj z Zemljo, medtem ko obteženo pero zaradi vztrajnosti miruje in beleži gibanje tal na papir, ki se vrti na valju. Vsaka potresna postaja je opremljena vsaj s tremi seizmografi, ki beležijo nihanje v treh smereh: dveh vodoravnih, v smeri sever-jug ter vzhod-zahod, in eni navpični.

Seizmologi za izračun razdalje do epicentra potresa izmerijo časovni zamik med prihodom P-valov in nato S-valov. Ko poznajo razdaljo, okoli potresnega središča narišejo krog. Epicenter natančno določijo tako, primerjajo podatke iz treh potresnih postaj, kajti presek vseh treh krogov zanesljivo določi lego epicentra.

Prirejena Mercallijeva lestvica (MM) razvršča potrese po njihovi intenziteti. Ta dvanajst-stopenjska lestvica ponazarja učinke potresa na določeni lokaciji. Ne temelji na merjenju z napravami, temveč na opaženih učinkih. Prednost uporabe te lestvice je možnost razvrstitve potresov, ki so se zgodili pred stoletji. Vendar premočrtna korelacija med intenzivnostjo potresa in škodo, ki jo povzroči, ne obstaja. Obseg škode je odvisen od vrste kamnin, gostote prebivalstva in gradbenih tehnik.

Richterjeva lestvica temelji na merjenju z napravami. Nakazuje količino energije, ki se med potresom sprosti, torej magnitudo, ki jo izmerijo seizmometri. Vsaka naslednja enota na Richterjevi lestvici predstavlja 32-kratnik sproščene energije. Magnituda je neodvisna od učinkov potresa na površju.

Protipotresna gradnja

Čeprav danes potresna območja in naravo potresov dobro poznamo, je še vedno nemogoče napovedati, kdaj točno se bo potres pojavil ter kakšna bo njegova intenziteta na določeni lokaciji. Zato se na takšnih območjih pred potresi najbolje zaščitimo s protipotresnimi zgradbami. Pri tem so pomembni arhitektonska zasnova stavb, njihove utrditve, gradbeni material, potresna izolacija ter dušilne strukture.

Protipotresno grajene stavbe imajo enostaven tloris, nizko težišče in majhna okna. Pomembno vlogo imajo utrjene betonske plošče in utrditev sten. Kar se tiče gradbenih materialov, so najbolj potresno varne zgradbe z lahkim ogrodjem (na primer iz jekla ali lesa), ker so narejene iz prožnih materialov. Visokim stavbam varnost pred potresi zagotavljajo sistemi izolacije temeljev ter dušilne protiuteži.

Animacija

Narration

Potres je kratkotrajen, prožen premik v Zemljini skorji. Najpogostejša vrsta potresa je tektonski potres, ki ga povzročajo premiki tektonskih plošč; ti se pojavljajo vzdolž meja plošč. Najmočnejše potrese sprožijo trki dveh tektonskih plošč.

Tektonski potresi se pojavijo, kadar se v trkajočih tektonskih ploščah nakopiči tako velika napetost, da postane prevelika za odpornost ter sposobnost deformacije plošč. Napetost se hipoma sprosti (prav kot palica, ki jo preveč upognemo, poči), nato pa se širi v vse smeri v obliki valov.

Točka izvora potresa, kjer se pojavijo trajne poškodbe, se imenuje žarišče oziroma hipocenter. Točka na Zemljinem površju, ki je žarišču najbližja, je epicenter potresa. Tu ima potres največjo moč in je najbolj uničevalen. Razdalja med hipocentrom in epicentrom je globina žarišča potresa.

Energija, ki se sprosti v žarišču (ali hipocentru) se širi v obliki valov. Valovi potujejo po notranjosti Zemlje in se širijo v vse strani. Imenujejo se prostorniski valovi.

Obstajata dve vrsti prostorninskih valov: longitudinalno in transverzalno. Njihova imena izhajajo iz smeri gibanja delcev.

Longitudinalni valovi so hitrejši, zato jih naprave najprej zaznajo. Iz tega razloga jih imenujejo P-valovi, torej primarni valovi, medtem ko se transverzalni valovi imenujejo S-valovi, torej sekundarni valovi.

Valovi, ki potujejo po površju Zemlje, se imenujejo površinski valovi. Nastanejo ob interferenci P-valov s S-valovi. Površinski valovi potujejo z manjšimi hitrostmi kot potresni, njihova aplituda pa je večja; ti povzročjo največ škode.

Na Zemlji se vsak dan zgodi več tisoč potresov. Večinoma so tako šibki, da jih zaznajo samo naprave. Te naprave, imenovane seizmografi, merijo in beležijo premikanje tal, ki jih povzročajo potresni valovi.

Seizmograf je sestavljen iz baze, ki je pritrjena na tla, zvitka papirja, ovitega okoli valja, ki je pritrjen na bazo, in obteženega peresa, z vzmetjo pritrjenega na okvir.

Prirejena Mercallijeva lestvica (MM) razvršča potrese po njihovi intenziteti. Ta dvanajst-stopenjska lestvica ponazarja učinke potresa na določeni lokaciji.

Richterjeva lestvica temelji na merjenju z napravami. Nakazuje količino energije, ki se med potresom sprosti, torej magnitudo, ki jo izmerijo seizmometri. Vsaka naslednja enota na Richterjevi lestvici predstavlja 32-kratnik sproščene energije.

Čeprav danes potresna območja in naravo potresov dobro poznamo, je še vedno nemogoče napovedati, kdaj točno se bo potres pojavil ter kakšna bo njegova intenziteta na določeni lokaciji. Zato se na takšnih območjih pred potresi najbolje zaščitimo s protipotresnimi zgradbami. Pri tem so pomembni arhitektonska zasnova stavb, njihove utrditve, gradbeni material, potresna izolacija ter dušilne strukture.

Povezani dodatki

Cunami

Cunami je ogromen morski val oziroma serija valov, ki na obali praviloma povzročijo veliko pustošenje.

Tektonske ali litosferske plošče

Tektonske plošče se stikajo na tri glavne načine.

Vulkanizem

Animacija prikazuje različne vrste vulkanskih izbruhov.

Characteristics of sound waves

This animation explains the most important characteristics of waves through sound waves.

Deep-sea hydrothermal vents

A hydrothermal vent is a fissure in the planet's surface through which geothermally heated water erupts.

Gejzir

Gejzir v presledkih bruha v zrak vrelo vodo in paro.

Gubanje (srednja raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Nastanek in delovanje stratovulkana

Sestavljajo ga menjajoče se plasti strjene lave in ob izbruhu nesprijetega vulkanskega gradiva.

The Doppler effect

It is a well-known phenomenon that the sound of an approaching sound source is higher than that of a receding one.

Topografija Zemlje

Animacija predstavlja največje gore, planote, reke, jezera in puščave na Zemlji.

Tornadoes

Short-lived but extremely powerful tornadoes can cause a great deal of damage.

Types of waves

Waves play an extremely important role in many areas of our lives.

Vroče točke

Vroče točke so nepremična, izredno vroča žarišča v Zemljinem plašču pod premikajočimi se tektonskimi ploščami, od koder prihaja na površje magma.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Gubanje (napredna raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Prelomi (srednja raven)

Zaradi sil v navpični smeri nastanejo prelomi. Bloki kamnin se ob prelomnih ploskvah dvigajo ali ugrezajo.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Added to your cart.