Pompejevo gledališče (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Pompejevo gledališče (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Pompej Veliki je naročil izgradnjo stavbe, ki je služila kot prvo stalno gledališče v starem Rimu.

Likovna umetnost

Keywords

Pompej, gledališča, kamen Gledališče, Tempelj Venus, Julij Cezar, zgradba, arhitektura, Rim, Antični Rim, Római Birodalom, drama, tragedija, faza, v starem veku, Zgodovina, kultura

Povezani dodatki

Questions

  • Kaj je bil Pompej Veliki?
  • Kdo Ni bil član prvega triumvirata?
  • Kakšen je bil Pompejev vzdevek?
  • V kateri bitki je Cezarjeva vojska odločno porazila Pompeja?
  • Kaj drži za Pompejevo gledališče?
  • Kako je ime božanstvu, ki mu je bilo posvečeno svetišče nad avditorijem?
  • Katera stavba je povezana s smrtjo Julija Cezarja?
  • Kaj Ni bilo del Pompejevega gledališča?
  • Kaj je bilo del Pompejevega gledališča?
  • Kakšne oblike je bila okrasna površina na zidu Venerinega svetišča?
  • Kdo je bil sodobnik Pompeja Velikega?
  • Kdo Ni bil sodobnik Pompeja Velikega?
  • Kaj označuje izraz "kvadriportik"?
  • Katera stavba Ni stala v starem Rimu?
  • Je res, da je bilo Pompejevo gledališče v uporabi tudi po propadu Zahodnega rimskega cesarstva?
  • Kakšne oblike vladavina je bil stari Rim za časa gradnje Pompejevega gledališča?
  • V katerem stoletju je bilo zgrajeno Pompejevo gledališče?
  • Komu je bil namenjen del rimskega gledališča, imenovan orkester?
  • Kako se imenuje del rimskega gledališča, kjer so nastopali igralci?
  • Kje se je sestal senat na dan smrti Julija Cezarja?
  • Kakšne barve so bili robovi tog senatorjev?
  • Kdo je bila muza komedije v grški mitologiji?
  • Kakšno je bilo razmerje med Julijem Cezarjem in Pompejem Velikim?
  • Kakšne oblike je bilo Pompejevo gledališče?
  • Koliko gledalcev je sprejelo Pompejevo gledališče?
  • Je res, da so bile vstopnice za ogled predstav vezane na določene sedeže?
  • Kaj so bile prvotno kurije v starem Rimu?
  • Kaj je financiralo gradnjo Pompejevega gledališča?
  • Kaj se je zgodilo s Pompejevo kurijo po umoru Julija Cezarja?
  • Čemu je bilo Pompejevo gledališče zgrajeno?

Scenes

Zgradba

  • dvorišče (vrt) - Kompleks, okrašen z vodometi in s kipi, katerega gradnja je bila zelo draga.
  • Pompejeva kurija - Stavba na koncu vrta, v kateri so nekaj časa potekala zasedanja rimskega senata.
  • kvadriportik - Vrt pravokotne oblike, obkrožen s portiki in z umetninami, ki jih je zbiral Pompej Veliki.
  • Pompejevo gledališče - Kamnita stavba, otvorjena leta 55 pr. n. št. in imenovana po Pompeju Velikem.

Gnej Pompej Magnus oziroma Pompej Veliki (106–48 pr. n. št.) je bil politični in vojaški vodja poznega obdobja Rimske republike. Vzdevek "Magnus" ("Veliki") je dobil zaradi svojih vojaških uspehov. Trikrat je bil izvoljen za konzula republike. Trojica Pompej, Mark Licinij Kras in Julij Cezar se je leta 60 pr. n. št. povezala v prvi triumvirat. Med njimi je izbruhnil boj za oblast, ki ga je Pompej izgubil, ko so ga Cezarjeve čete odločno porazile v bitki pri Farzalu leta 48 pr. n. št.

V svojem drugem konzulskem mandatu je Pompej naročil izgradnjo gledališča, potem ko ga je navdihnil obisk mesta Mitilene v Grčiji. Z veličastno stavbo si je nameraval pridobiti politično priljubljenost. Gledališče so začeli graditi okrog leta 61 pr. n. št. Pompej ga je financiral s plenom, ki ga je pridobil na vojaških pohodih. Kompleks, ki so ga otvorili leta 55 pr. n. št., je bil prvo večje kamnito gledališče v starem Rimu.

Pompejevo gledališče (Theatrum Pompeium) so sestavljali trije glavni deli: gledališče samo, vrt, obkrožen s portiki, in kurija, imenovana po Pompeju, na koncu vrta.

Gledališče

  • odrsko ozadje s stebri - Okrašen portik iz korintskih stebrov, postavljen pred prednjo sceno in povezan z njo.
  • prednja scena - Zadnja stena gledališča, postavljena zadaj za odrom, visoka za dve ali tri nadstropja, služila je kot scenografija.
  • vomitorij - Omrežje prehodov, namenjeno hitremu vstopanju in izstopanju obiskovalcev gledališča.
  • cavea - Drugo ime za avditorij oziroma prostor za gledalce.
  • orkester - V grških gledališčih prostor za zbor, v rimskih pa ni igral pomembnejše vloge.
  • proskenij - Pogosto okrašena ločnica med odrom in zborom.
  • pulpitij - Oder, postavljen pred prednjo sceno.
  • Venerino svetišče - Tempelj nad sredino avditorija, posvečen rimski boginji ljubezni in lepote.

Rimska kamnita gledališča so bila narejena po vzoru grških. Vseeno sta obstajali dve pomembni razliki. Prvič, grška gledališča so bila zgrajena ob vznožju vzpetin, rimska pa na lastnih temeljih in na ravni podlagi. Drugič, rimska gledališča so bila povsem zaprta z vseh strani.

Najsijajnejši strukturni element polkrožnega gledališča je bila prednja scena (scaenae frons), večnadstropna zadnja stena, okrašena s stebri in kipi, ki je služila kot scenografija. V njej so bila osrednja vrata (porta regia), skozi katera so igralci vstopali oziroma izstopali na oder (pulpitij). Avditorij (cavea) je bil iste višine kot zadnja stena. Po zgodovinskih virih sodeč je bilo v njem sedišč za 40.000 gledalcev. Vstopnice za ogled predstav so bile vezane na določene sedeže. Pod avditorijem so bili hodniki in vhodi oziroma izhodi (vomitorij), prek katerih se je prostor za občinstvo lahko hitro napolnil ali izpraznil. Nad sredino avditorija se je dvigalo Venerino svetišče.

Pompejevo gledališče je bilo skoraj 40 let edino kamnito gledališče v Rimu. Zaradi svoje lepote in velikosti je ostalo pomembno tudi potem, ko so nastala nova gledališča.

Ironično je Cezar po Pompejevem porazu slavil zmago prav v tej zgradbi. Pozneje jo je več cesarjev (npr. Avgust, Klavdij, Septimij Sever) dalo prezidati in obnoviti. Gledališče je bilo v uporabi tudi po propadu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476. Sredi 6. stoletja je prebivalstvo Rima zaradi vojn upadlo. Pompejevo gledališče takrat ni bilo več potrebno in je bilo opuščeno.

Avditorij

  • odrsko ozadje s stebri - Okrašen portik iz korintskih stebrov, postavljen pred prednjo sceno in povezan z njo.
  • pulpitij - Oder, postavljen pred prednjo sceno.
  • proskenij - Pogosto okrašena ločnica med odrom in zborom.
  • prednja scena - Zadnja stena gledališča, postavljena zadaj za odrom, visoka za dve ali tri nadstropja, služila je kot scenografija.
  • kraljeva vrata (glavni vhod) - Vrata sredi odra, ki so jih uporabljali igralci.

Oder

  • portik - Dvorana s stebri.
  • vhodi in izhodi - Bili so delo genialnih snovalcev in arhitektov; služili so hitremu vstopanju in izstopanju gledalcev tako v gledališčih kot v amfiteatrih.
  • cavea - Drugo ime za avditorij oziroma prostor za gledalce.
  • orkester - V grških gledališčih prostor za zbor, v rimskih pa ni igral pomembnejše vloge.
  • Venerino svetišče - Tempelj nad sredino avditorija, posvečen rimski boginji ljubezni in lepote.
  • glavni aditij - Vhod na ravni orkestra na obeh straneh gledališča.

Venerino svetišče

  • portik - Dvorana s stebri.
  • pediment
  • timpanon - Polkrožna ali trikotna površina znotraj pedimenta (slemenskega čela), obrobljena z vodoravnim vencem spodaj in s poševnim vencem ob straneh, pogosto okrašena z reliefi in s kipi.
  • venec
  • granitni steber

Venera je v rimski mitologiji boginja lepote, ljubezni, plodnosti in blagostanja. Njena grška ustreznica je Afrodita. Venera je veljala tudi za mater rimskega ljudstva, saj naj bi njen sin Enej begunce iz goreče Troje popeljal v Italijo. Čaščenje Venere je imelo osrednjo vlogo v rimskem politeizmu, v njeno čast so prirejali številna praznovanja.

Veneri so bila posvečena številna svetišča, tudi tisto v Pompejevem gledališču. Pompej naj bi po legendi nekoč zatrdil, da je dal preprosto zgraditi Venerino svetišče, do katerega so vodile stopnice gledališča.

Vrt

Veličastni vrt pravokotne oblike je stal zadaj za prednjo sceno, to je za zadnjo steno v gledališču, obdajali pa so ga portiki.

Lepoto vrta so še krepili ves čas delujoči vodometi, ki so dobivali vodo iz bližnjega akvadukta, ter cvetje, zimzeleno rastlinje in kipi, ki jih je zbiral sam Pompej. Nekaj kipov je bilo razstavljenih pod kvadriportikom.

Kurija

  • senatorji - Najpomembnejše zakonodajno telo Rimske republike; njegovi člani so prihajali iz vrst elite in nosili toge s škrlatnimi robovi.
  • pediment
  • timpanon - Polkrožna ali trikotna površina znotraj pedimenta (slemenskega čela), obrobljena z vodoravnim vencem spodaj in s poševnim vencem ob straneh, pogosto okrašena z reliefi in s kipi.
  • venec
  • portik - Dvorana s stebri.
  • Gaj Julij Cezar - Eden najbolj znanih rimskih državnikov, umorjen v Pompejevi kuriji 15. marca 44 pr. n. št. na poti na zasedanje senata.

Na eni strani vrta je stala Pompejeva kurija (Curia Pompeia), na drugi gledališče. V starem Rimu so bile kurije sejne dvorane. V tem obdobju se je tu začasno sestajal celo senat, najpomembnejše zakonodajno telo Rimske republike.

Pompejeva kurija je znana predvsem kot verjeten kraj, kjer so 15. marca 44 pr. n. št. senatorji in aristokrati, ki so zagovarjali republiko, izvedli atentat na Julija Cezarja.

Sprehod

Animacija

  • Venerino svetišče - Tempelj nad sredino avditorija, posvečen rimski boginji ljubezni in lepote.

Julij Cezar

Julij Cezar (100–44 pr. n. št.) je bil rimski vojskovodja, državnik in ena najbolj znanih osebnosti starega Rima. Kot izjemen in priljubljen vojskovodja je leta 60 pr. n. št. skupaj s Pompejem in Markom Licinijem Krasom ustanovil prvi triumvirat. Po Pompejevem porazu je vzpostavil vojaško diktaturo in postal dictator perpetuo (stalni diktator). To je pomenilo, da je bil izvoljen za vse svoje življenje, lahko pa bi odstopil, če bi tako hotel. Bil je tisti, ki je postavil temelje za poznejše Rimsko cesarstvo. Med ljudstvom je bil na splošno priljubljen, zagovorniki republike pa so ga sovražili, pripravili atentat nanj in ga izvedli na marčevske ide (15. marca) leta 44 pr. n. št.

Narration

Gradnjo gledališča je naročil Pompej Veliki, rimski politik in vojaški voditelj, med svojim drugim konzulskim mandatom. Pompejevo gledališče, financirano s Pompejevim plenom iz vojaških pohodov, je bilo dokončano leta 55 pr. n. št. in je takrat postalo prvo kamnito gledališče v "Večnem mestu" Rimu.

Gledališče je imelo polkrožno obliko in je lahko sprejelo 40.000 ljudi. Nad središčem avditorija, nasproti pulpitija oziroma odra, je stalo Venerino svetišče. Scaenae frons oziroma prednja scena je bila večnadstropna zadnja stena gledališča in je služila kot scenografija. Zadaj za njo se je razprostiral veličasten vrt pravokotne oblike, z vseh strani obdan s portiki ter okrašen z vodometi in s kipi.

Na drugi strani vrta, nasproti gledališča, je stala Curia Pompeia oziroma Pompejeva kurija. Služila je kot dvorana za politična srečanja, v njej se je nekaj časa sestajal tudi rimski senat. Po zgodovinskih virih sodeč je bila v Pompejevi kuriji umorjena ena najbolj znanih osebnosti v starem Rimu, Julij Cezar.

Povezani dodatki

Dionizovo gledališče (Atene, 4. stoletje pr. n. št.)

Gledališče z značilno obliko in odlično akustiko je stalo ob atenski Akropoli.

Alezija (Francija, 1. stoletje pr. n. št.)

Galsko mesto Alezija, ki ga je branil Vercingetoriks, je leta 52 pr. n. št. oblegala rimska vojska Julija Cezarja.

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Rimski cesar Dioklecijan je na obali blizu svojega domačega mesta dal zgraditi utrdbi podobno palačo.

Kolosej (Rim, 1. stoletje)

Najslavnejši in najveličastnejši amfiteater antičnega Rima so zgradili v 1. stoletju.

Starorimski senator z ženo

Senatorji, najvišji družbeni sloj v starem Rimu, so nosili toge s škrlatnim robom.

Teatro Olimpico (Vicenza, 16. stoletje)

Prvo pokrito novodobno gledališče, zgrajeno skladno z antičnimi pravili gradnje gledališč, dokončano leta 1585.

Gledališče Globe (London, 17. stoletje)

Renesančno gledališče Globe so zgradili v Londonu, njegov direktor je bil tudi William Shakespeare.

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Oltar Avgustovega miru (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Velikanski oltar, ki ga je dal postaviti prvi cesar, je eno najpomembnejših del umetnosti Oktavijanovega obdobja.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Starorimska cesta in vodovod

O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.

Starorimska hiša

Hiše premožnih prebivalcev antičnega Rima so imele razgiban tloris in bile prostorne.

Titov slavolok (Rim, 1. stoletje)

Slavolok je rimski cesar dal postaviti pri vhodu v Forum Romanum v spomin na njegovo zmago nad velikim judovskim uporom.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Added to your cart.