Poledenitev

Poledenitev

Zadnja ledena doba se je končala pred približno 10.000 leti.

Geografija

Keywords

Poledenitev, V času ledene dobe, glacial, interglacialu, segrevanje, Ohladitev, podnebje, ice sheet, glacier, Led, narava, Zgodovina Zemlje, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Pred poledenitvijo

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja
  • Finsko pojezerje
  • Velika jezera

V geološki zgodovini Zemlje so največje spremembe podnebja prinesle ledene dobe. Ledena doba pomeni dolgotrajen padec temperature na površju in v ozračju, zaradi česar se obseg celinske in gorske poledenitve na Zemlji močno poveča.

Obstajajo dokazi, da so bile v geološki zgodovini štiri velike poledenitve:

1. Na meji med predkambrijem in paleozoikom (pred 800 do 600 milijoni let)

2. V ordoviciju v obdobju paleozoika (pred 460 do 430 milijoni let)

3. Na meji med karbonom in permom (pred 330 do 150 milijoni let)

4. V pleistocenu (pred 1,8 milijona do 10.000 leti)

Za pleistocen je bilo značilno periodično menjavanje ledenih in medledenih dob oziroma obdobij poledenitve ali glacialov (ko se je ledeni pokrov širil) in vmesnih obdobij otoplitve ali interglacialov (ko se je ledeni pokrov umikal). Ta obdobja trajajo od 40.000 do 100.000 let.

Vzroki za ledene dobe:

1. Zmanjšanje sončnega sevanja.

2. Spremembe v Zemljini krožnici (spremembe v izsrednosti in naklonu tirnice pa tudi v kolebanju Zemljine osi).

3. Menjavanje Zemljinih magnetnih polov.

4. Spremembe morskih tokov (zaradi ohlajevanja in segrevanja).

5. Spremembe v Zemljinem ozračju (učinek tople grede).

6. Spremembe v položaju celin.

Pleistocenska poledenitev

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja
  • Finsko pojezerje
  • Velika jezera

Današnja poledenitev

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja
  • Finsko pojezerje
  • Velika jezera

Učinki poledenitve

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja

Učinki otoplitve

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja
  • Finsko pojezerje
  • Velika jezera

Animacija

  • Britansko otočje
  • Jadransko morje
  • Severna Evropa
  • Severna Amerika
  • Aljaska
  • Rdeče morje
  • Alpe
  • Sredozemsko morje
  • Indonezija
  • Japonska
  • Avstralija
  • Himalaja
  • Finsko pojezerje
  • Velika jezera
  • Milano
  • München
  • Ženeva
  • Gibraltarska ožina
  • Nova Gvineja
  • New York
  • Južni Ohio
  • Skandinavija

Narration

Poledenitev:

Poledenitev je proces, pri katerem so veliki deli Zemljinega površja prekriti s stalnim ledenim pokrovom. V geološki zgodovini Zemlje je bilo nekaj velikih ledenih dob, ki so trajale tudi več milijonov let. Zadnja velika ledena doba v pleistocenu pravzaprav ni bila le ena, ampak so se obdobja poledenitve menjavala z obdobji otoplitve. Kadar govorimo o pleistocenski poledenitvi ali ledeni dobi v pleistocenu, se to v bistvu nanaša le na tiste dele pleistocena, ko je bila poledenitev. Na to, da so bila v pleistocenu vmes tudi obdobja otoplitve, pa se rado "pozabi".

Zadnja poledenitev se je začela pred 110.000 leti in končala pred 10.000 leti. Imela je pomembno vlogo pri preoblikovanju površja v Evropi in Ameriki.

Ledeniki so v pleistocenu dolbli površje in odnašali kamnine, ki so jih potem odlagali v obliki morenskih nasipov. Nepoledenelo površje onkraj ledenih pokrovov, ki je bilo v času ohladitve precej bolj golo kot danes, je bilo podvrženo delovanju vetra. Vetrovi so odnašali sipko gradivo in ga odlagali tudi več sto kilometrov daleč. Povprečna temperatura na Zemlji je bila takrat 5 °C nižja, kot je danes, zato sta se rastlinstvo in živalstvo spremenili. Podnebni pasovi so se premaknili in mnogo vrst je izumrlo.

Led se je močno odebelil in razširil, tako da je celinska poledenitev zajela velik del Evrope. Ledeni pokrov je segal dva tisoč kilometrov južno od Skandinavije in je bil na nekaterih mestih debel od 2000 do 3000 metrov. Zaradi neizmernih ledenih mas daleč okoli polov je gladina svetovnega morja upadla. Med Britanskim otočjem in Evropo je zato nastal kopenski most. Večino tega otočja so pokrivali ledeniki. Alpski ledeniki so segali do Milana, Münchna in Ženeve ter ustvarjali velike morenske nasipe.

Padec morske gladine je povzročil zakrasevanje severnojadranske kotline. Sredozemsko morje je izgubilo stik z Atlantskim oceanom, saj se je Gibraltarska ožina zaprla. Tudi Rdeče morje je izgubilo stik z okoliškimi oceani in je postalo jezero. Velik del se ga je posušil. Himalajski ledeniki so se močno povečali in prekrili obsežna območja. Zaradi padca morske gladine sta bili z Azijo povezani tako Japonska kot Indonezija. Avstralija je bila povezana z Novo Gvinejo in od Indonezije ju je ločevala le ozka ožina.

Med Severno Ameriko in Azijo je nastal kopenski most, tako da so se lahko ljudje in živalske vrste selili iz Azije v Ameriko.

Ledeni pokrov je prekrival tudi Severno Ameriko vse do štiridesetega vzporednika. Na nekaterih mestih je bil debel tudi tri kilometre in pol. Segal je vse do današnjega New Yorka. Otok Long Island je nastal iz ledeniške morene. Led se je raztezal vse do južnega Ohia, ki je na isti geografski širini kot Sicilija.

Otoplitev:

V geološki zgodovini Zemlje so bila tudi obdobja, ko je bilo veliko topleje, kot je danes. Polarni ledeni pokrovi so izginili, povprečna gladina morja pa je bila 100 metrov višja, kot je danes.

Pleistocen, v katerem so se obdobja poledenitve menjavala z obdobji otoplitve, se je končal s koncem zadnje ledene dobe pred 10.000 leti. Na Zemlji je potem nastopilo toplejše obdobje, ki ga imenujemo holocen ali geološka sedanjost. V zadnjih 100 letih se je segrevanje še pospešilo, najverjetneje zaradi človekovega onesnaževanja okolja.

Sedanje stanje preoblikovanosti Zemljinega površja je posledica toplejšega obdobja, v katerem živimo. Ledeni pokrov v Skandinaviji je izginil, tam pa se je razkrilo ledeniško preoblikovano površje s številnimi fjordi. Po umiku ledenega pokrova so na Finskem pa tudi v drugih skandinavskih državah na površju ostala velika ledeniška jezera. Zaradi taljenja ledu se je zvišala gladina morja. Kopenski most, ki je povezoval Britansko otočje s celino, je izginil. Ko so se alpski ledeniki umaknili, so za seboj pustili ledeniška jezera in koritaste doline.

Jadransko kotlino je znova zalilo morje. Nastala je povezava med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom, saj je nekdanji kopenski most čez Gibraltarska vrata izginil.

Rdeče morje se je znova povezalo z Indijskim oceanom. Ledeniki v Himalaji so se skrčili. Tudi kopenskega mosta med Azijo in Japonsko ni več. Indonezija je znova postala otočje.

Velik del Avstralije je preplavilo morje. Nastal je otok Nova Gvineja. Kopenski most, ki je povezoval Ameriko in Azijo, je zalilo morje. V Severni Ameriki so se ledeniki umaknili in nastala so Velika jezera. Velikanske kotanje, ki jih je izdolbel led, so se napolnile z vodo od staljenega ledu.

Povezani dodatki

Fjord

Dolg, ozek in globok morski zaliv, nastal iz ledeniško preoblikovane rečne doline, ki jo je po koncu poledenitve zalilo morje.

Ledenik (osnovna raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Icebergs

Icebergs are blocks of frozen freshwater floating in the sea.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Toplotni pasovi

Na Zemlji razlikujemo toplotne pasove, podnebne tipe in rastlinske pasove.

Širjenje Homo sapiensa po planetu

"Razumni človek" je nastal v Afriki in se razširil na skoraj vse celine.

Dlakavi mamut

Izumrli trobčar, bližnji sorodnik slonov, ki ga je človek lovil v ledeni dobi.

Mečezob

Velika izumrla mačka, z ogromnimi sabljastimi podočniki.

Megalitske kulture v Evropi

Ogromne kamnite klade, stare več tisočletij, predstavljajo spomenike megalitskih kultur.

Menjavanje letnih časov (srednja raven)

Zaradi nagnjenosti Zemljine vrtilne osi Sončevi žarki med letom na danih zemljepisnih širinah padajo pod različnimi koti.

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Paleolitska jama

Prva bivališča v zgodovini človeštva so bogat vir informacij o načinu življenja naših prednikov.

Taljenje in zamrzovanje

Med molekulami vode se med zamrzovanjem izoblikujejo vodikove vezi in nastane kristalna struktura.

Tektonske ali litosferske plošče

Tektonske plošče se stikajo na tri glavne načine.

The development of lakes

Standing bodies of water can form in depressions on the surface by both endogenic and exogenic forces, as well as by human activity.

Trilobiti ali trokrparji

Mednje so spadali tudi predniki pajkovcev in rakov.

Pteranodon longiceps

Izumrli leteči plazilec, podoben ptičem, čeprav z njimi ni neposredno evolucijsko povezan.

Amoniti

Izumrli glavonožci s trdo zunanjo lupino. So odlični fosilni kazalniki, omogočajo povezati plast z geološkimi časovnimi obdobji.

Apatozaver

Rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom in nabitim, težkim telesom.

Deinonih

Deinonih, katerega ime pomeni "strašni krempelj", je bil mesojedi dinozaver iz družine Dromaeosauridae.

Dolmen

Ti posebni dolmeni v današnji Nizozemski so bili zgrajeni pred približno 5000 leti.

Gubanje (srednja raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Homo erectus

Pokončni človek je že izdeloval orodje in poznal ter uporabljal ogenj.

Ichthyostega

Pred 360 milijoni leti izumrla pradvoživka, zgodnji predstavnik kopenskih vretenčarjev.

Praptič (arheopteriks)

Bil je prehodna oblika med plazilci in ptiči, zato je imel lastnosti obeh. Splošno priznan kot najstarejši ptič.

Rastlinstvo in živalstvo v obdobju karbona

Animacija prikazuje nekaj živali in rastlin, značilnih za geološko dobo med devonom in permom (pred 358–299 milijoni let).

Stegozaver

Praplazilec, ploščice na hrbtu živali so pomagale pri regulaciji temperature.

Tiktaalik

Predstavlja evolucijski prehod med ribami in štirinožnimi kopenskimi vretenčarji.

Tiranozaver T. rex

Zelo veliki mesojedi izumrli plazilec, najbolj znan dinozaver.

Triceratops

Rastlinojedi dinozaver iz pozne krede, zlahka prepoznaven po treh rogovih in koščenem grebenu.

Gejzir

Gejzir v presledkih bruha v zrak vrelo vodo in paro.

Menjavanje letnih časov (osnovna raven)

Zaradi nagnjenosti Zemljine vrtilne osi na dani zemljepisni širini med letom Sončevi žarki na Zemljo padajo pod različnimi koti.

Zanimivosti iz geografije - družbena geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja družbene geografije.

Added to your cart.