Optični teleskopi

Optični teleskopi

Animacija prikazuje najpomembnejše optične in radijske teleskope, ki jih uporabljajo v astronomiji.

Tehnika

Keywords

teleskop, optični teleskop, refraktor, zrcalni teleskop, Galilejev teleskop, Keplerjev daljnogled, Newtonov teleskop, Nasmythov teleskop, Teleskop Cassegrain, sod, iskalnik, okular, stojalo, konvergentna leča, objektiv, Neenotne objektiv, Objektiv, zrcalo, zaznavanje, optika, tehnologija, fizika

Povezani dodatki

Scenes

Lečni teleskopi

  • Keplerjev teleskop - Ustvarja obrnjeno sliko, ki je primerna za opazovanje neba.
  • Galilejev teleskop - Ustvarja pokončno sliko, ki je primerna za daljnoglede.

Zrcalni teleskopi

  • Newtonov teleskop
  • Cassegrainov teleskop
  • Nasmythov teleskop

Optični teleskopi

Animacija

  • cev - Vsebuje optiko.
  • iskalnik - Običajno ima manjšo povečavo kot glavni teleskop. Na nočnem nebu nam pomaga najti želeni objekt.
  • okular
  • trinožnik
  • zbiralna leča (objektiv) - Lomi vzporedne svetlobne žarke, ki se srečajo v gorišču in potujejo naprej proti drugi konveksni leči. Teleskop zbira vpadno svetlobo in jo močno okrepi. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.
  • zbiralna leča - Njeno gorišče je enako gorišču leče objektiva, zato lomi svetlobne žarke, tako da potujejo vzporedno v okular.
  • gorišče - Pri obeh konveksnih lečah je enako.
  • cev - Vsebuje optiko.
  • iskalnik
  • okular
  • trinožnik
  • zbiralna leča (objektiv) - Lomi vzporedne svetlobne žarke, ki potujejo proti gorišču, a ga ne dosežejo, saj je vmes konkavna leča. Ta jih razprši, tako da potujejo vzporedno v okular. Teleskop zbira vpadno svetlobo in jo močno okrepi. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.
  • razpršilna leča - Preprečuje, da bi vpadni svetlobni žarki iz objektiva dosegli gorišče, in jih razprši, tako da potujejo vzporedno v okular.
  • cev - Vsebuje optiko.
  • iskalnik - Običajno ima manjšo povečavo kot glavni teleskop. Na nočnem nebu nam pomaga najti želeni objekt.
  • okular
  • trinožnik
  • zbiralna leča - Lomi svetlobne žarke, tako da so vzporedni, ko dosežejo oko.
  • sekundarno zrcalo - Konveksno zrcalo, ki odbija svetlobo od glavnega zrcala v okular.
  • glavno zrcalo (objektiv) - Zbira in usmerja svetlobne žarke. Velika zrcala so preprostejša in cenejša kot velike leče refrakcijskih teleskopov. Največji teleskopi za opazovanje neba so zato zrcalni. Teleskop zbira vpadno svetlobo in jo močno okrepi. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.
  • cev - Vsebuje optiko.
  • iskalnik - Običajno ima manjšo povečavo kot glavni teleskop. Na nočnem nebu nam pomaga najti želeni objekt.
  • okular
  • trinožnik
  • glavno zrcalo (objektiv) - Zbira in usmerja svetlobne žarke. Velika zrcala so preprostejša in cenejša kot velike leče refrakcijskih teleskopov. Največji teleskopi za opazovanje neba so zato zrcalni. Teleskop zbira vpadno svetlobo in jo močno okrepi. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.
  • sekundarno zrcalo - Konveksno zrcalo, ki odbija svetlobo skozi odprtino sredi glavnega zrcala v okular.
  • zbiralna leča - Lomi svetlobne žarke, tako da so vzporedni, ko dosežejo oko.
  • cev - Vsebuje optiko.
  • iskalnik - Običajno ima manjšo povečavo kot glavni teleskop. Na nočnem nebu nam pomaga najti želeni objekt.
  • okular
  • trinožnik
  • glavno zrcalo (objektiv) - Zbira in usmerja svetlobne žarke. Velika zrcala so preprostejša in cenejša kot velike leče refrakcijskih teleskopov. Največji teleskopi za opazovanje neba so zato zrcalni. Teleskop zbira vpadno svetlobo in jo močno okrepi. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.
  • sekundarno zrcalo - Konveksno zrcalo, ki odbija svetlobo od glavnega zrcala proti terciarnemu zrcalu.
  • terciarno zrcalo - Ravno zrcalo, ki odbija svetlobo od sekundarnega zrcala v okular.
  • zbiralna leča - Lomi svetlobne žarke, tako da so vzporedni, ko dosežejo oko.

Narration

Glavna naloga astronomskih teleskopov je povečati količino svetlobe, ki doseže opazovalca, ne pa povečati slike, saj bi bile povečane zvezde še vedno videti kot madeži. Teleskopi zbirajo vpadno svetlobo in jo močno okrepijo. Zvezde so tako videti svetlejše, opazujemo pa lahko tudi oddaljene zvezde, ki s prostim očesom niso vidne.

Svetlobo zbira objektiv, ki je pri refrakcijskem (lečnem) teleskopu leča, pri refleksnem (zrcalnem) teleskopu pa konkavno zrcalo. Večji je objektiv, več svetlobe zbere, zato lahko s teleskopom opazujemo tudi bolj oddaljene zvezde. Če je na primer premer leče desetkrat večji od premera zenice, lahko vidimo desetkrat bolj oddaljene zvezde oziroma tisočkrat več zvezd kot s prostim očesom.

V Keplerjevem teleskopu sta dve zbiralni (konveksni) leči. Leča objektiva lomi vpadne svetlobne žarke, ki se srečajo v gorišču in potujejo proti drugi zbiralni leči. Gorišče te leče je enako kot gorišče leče objektiva, zato so svetlobni žarki vzporedni, ko dosežejo okular. Keplerjeve teleskope danes uporabljajo predvsem amaterski astronomi. Niso primerni za opazovanje predmetov na zemlji, saj dajejo obrnjeno sliko.

V Galilejevem teleskopu sta zbiralna (konveksna) in razpršilna (konkavna) leča. Konveksna leča objektiva lomi vpadne vzporedne žarke, ki nato potujejo proti gorišču, a ga ne dosežejo, saj je vmes konkavna leča. Ta jih razprši, tako da potujejo vzporedno v okular. Kakovost slike pri Galilejevem teleskopu ni tako dobra kot pri Keplerjevem, zato se le redko uporablja za astronomska opazovanja.

Glavna prednost zrcalnih teleskopov so velika zrcala, ki so mnogo preprostejša in cenejša kot velike leče refrakcijskih teleskopov. Največji teleskopi za opazovanje neba so zato zrcalni.

Pri Newtonovem teleskopu glavno (primarno) zrcalo zbira in usmerja svetlobne žarke. Ravno sekundarno zrcalo tako zbrano svetlobo pošlje v okular. Konveksna leča v okularju lomi žarke, tako da so vzporedni, ko dosežejo oko.

Pri Cassegrainovem teleskopu ima konkavno glavno zrcalo v sredini luknjo, ki omogoča, da svetloba, ki jo odbije konveksno sekundarno zrcalo, doseže okular. Primer Cassegrainovega zrcalnega teleskopa je Hubblov vesoljski teleskop.

Pri Nasmythovem teleskopu svetloba pada na konkavno glavno zrcalo in se nato usmeri proti konveksnemu sekundarnemu zrcalu. To odbije žarke proti ravnemu terciarnemu zrcalu, to pa jih pošlje v okular ali drugo napravo (npr. pri fotoaparatu). Prednost tovrstnih teleskopov je, da v glavno zrcalo ni treba vrtati odprtine, kar je v primeru velikih zrcal težko opravilo.

V optičnih teleskopih so še številni drugi instrumenti. Poleg tega pri astronomskem opazovanju ne izkoriščamo le vidnega elektromagnetnega sevanja oziroma svetlobe. Astronomi lahko s posebnimi teleskopi opazujejo infrardeče, radijske in mikrovalove, ki imajo daljšo valovno dolžino od vidne svetlobe, pa tudi rentgenske in gama žarke, ki imajo krajšo valovno dolžino od vidne svetlobe.

Povezani dodatki

Observatorij

Zaradi zagotavljanja optimalnih pogojev observatorije večinoma zgradijo na osamljenih hribovskih ali gorskih predelih.

Vesoljski teleskop Hubble

Na delovanje vesoljskega teleskopa Hubble atmosferski vplivi ne učinkujejo.

Vesoljski teleskop Kepler

Z vesoljskim teleskopom Kepler NASA išče Zemlji podobne planete zunaj našega Osončja.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Delavnica Galilea Galileja

Galileo Galilej je s svojimi znanstvenimi odkritji ogromno prispeval k napredku fizike in astronomije.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Korekcija vida

Kratkovidnost in daljnovidnost se korigirata s konveksno in konkavno lečo.

Nastanek slike v očesu

Pri gledanju na daleč in blizu se spreminjata debelina in ukrivljenost očesne leče, kar zagotavlja oster vid tako na blizu kot na daleč.

Oko

Eden najpomembnejših človeških organov. Nastanek električnih impulzov v čutilnih celicah očesa povzroči svetloba.

Optični pripomočki

V uporabi je veliko optičnih pripomočkov, od mikroskopa do teleskopa.

Radarski poskus z Luno (Zoltán Bay, 1946)

Leta 1946 je madžarski znanstvenik prvi zaznal odboj radarskih signalov z Lune.

Vesoljski sondi Voyager

Vesoljski sondi Voyager sta prva umetna objekta, ki sta zapustila Osončje. Zbirata podatke o vesolju in nosita sporočilo z Zemlje.

Vrste zvezd

Animacija prikazuje proces razvoja povprečno velikih in orjaških zvezd.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Kako deluje digitalni fotoaparat?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje digitalnega fotoaparata.

Added to your cart.