Olimpija (5. stoletje pr. n. št.)

Olimpija (5. stoletje pr. n. št.)

Mesto antične Grčije so proslavile verske in športne prireditve, ki so jih od l. 776 pr. n. št. tu prirejali vsake štiri leta.

Zgodovina

Keywords

Olympia, Olimpijski igre, Sodobne olimpijske igre, Coubertin, stadion, telovadnica, šport, Zgodovina športa, športni dogodek, Olimpijski ogenj, Tekmovanje, 776 pr, Grčija, starodavno Grčija, Peloponez, v starem veku, Zgodovina, Hera, cerkev, Glavni bog, Čudesa starega veka, Atene, Zevs, Phidias, religija, žrtev

Povezani dodatki

Questions

  • Na katerem polotoku leži mesto Olimpija?
  • Komu v čast so prirejali antične olimpijske igre?
  • Kdaj so priredili prve antične olimpijske igre?
  • Kdaj so priredili prve novodobne olimpijske igre?
  • Kako pogosto so prirejali antične olimpijske igre?
  • Kaj je bil najpomembnejši dogodek v času olimpijskih iger?
  • Kdo je lahko sodeloval na igrah?
  • Katera od naštetih ni antična olimpijska disciplina?
  • Katera ni antična olimpijska disciplina?
  • Katera ni antična olimpijska disciplina?
  • Kaj je dobil zmagovalec olimpijskih iger?
  • Kdo je oživil novodobne olimpijske igre?
  • Kdo je bil najuspešnejši slovenski olimpionik?
  • Kje so bile olimpijske igre leta 2016?
  • Kje je stal Zevsov kip, eden od sedmih svetovnih čudes sveta antike?
  • Kdo je bil po grški mitologiji Zevsov oče?
  • Katera je bila boginja lepote in ljubezni v grški mitologiji?
  • Kdo je bil v grški mitologiji vladar podzemlja?
  • Kdo je bil v grški mitologiji bog boja in vojne?
  • Kdo je bil v grški mitologiji bog morja?
  • Katera je bila boginja obrti, znanosti in umetnosti v grški mitologiji?
  • Kje so po grški mitologiji živeli grški bogovi?
  • Ali so lahko ženske udeležile olimpijskih iger?
  • Kakšno obleko so nosili športniki na igrah?

Scenes

Olimpija

  • gimnazij - 220 m dolga in 100 m široka zgradba na bregu reke Kladeos, obdana s stebriščem, v kateri so se športniki pripravljali na tekmovanje.
  • Palestra - Zgradba kvadratne oblike je stala na zahodnem robu Olimpije. Na notranjem dvorišču so trenirali športniki. V stebrni dvorani so bile garderobe in prostori za počitek.
  • Hestijina stoa - Stebrno dvorano so postavili v čast boginji družinskega ognjišča.
  • Fidijeva delavnica
  • Leonidaion - Največjo zgradbo v Olimpiji je dal postaviti Leonidas, kralj Naksosa, za uradne goste olimpijskih iger.
  • južno stebrišče - Zunanji stebri 80 m dolge stebrne dvorane so dorski, notranji pa korintski.
  • Bouleuterion - Tu je zasedal glavni svet. Pred oltarjem in Zevsovim kipom so športniki prisegli pred pričetkom iger.
  • Zevsov tempelj - Tempelj je posvečen glavnemu grškemu bogu Zevsu. V starem veku je bil to največji tempelj na polotoku Peloponez. V njem je stal Zevsov kip, delo kiparja Fidija, eno od sedmih svetovnih čudes antike.
  • Stoa odmevov - 94 m dolga stebrna dvorana, ki so jo z zunanje strani obdajali dorski stebri, je ime dobila zaradi dobre akustičnosti.
  • stadion - Novi stadion je bil dolg 212,5 m in širok 28,5 m. Na pobočju je bilo prostora za 45 000 gledalcev.
  • zakladnice - Majhne zgradbe v obliki templja so stale na severni strani Olimpije, ob vznožju gore Kronos.
  • Metroon - Majhno zgradbo so postavili v čast matere bogov.
  • Nymphaeum - Zgradbo, ki je zagotavljala vodo, je dal postaviti Herod Atiški v čast ženi Regili.
  • Herin tempelj - Tempelj je bil postavljen v čast Heri, ženi grškega glavnega boga.
  • Pelopion - Spomenik, postavljen v čast krajevnemu junaku Pelopsu.
  • Philippeion - Obok je bil postavljen v čast makedonskemu vladarju Filipu II. v spomin na zmago pri Hajroneji.
  • Prytaneion - Tu je bil sedež svečenikov, ki so bili odgovorni za delovanje templja in žrtvovanje. V notranjosti je gorel ogenj Hestije, boginje družinskega ognjišča.

Zevsov tempelj

  • dorski steber - Najskromneje krašen antični grški steber s preprostim kapitelom. Trup stebra je rebrast in se proti dnu širi. Nima baze.
  • timpanon - Trikotni zaključek na pročelju in začelju stavb z dvokapno streho.
  • friz - Dolga linija pod timpanonom. Okrašena je z reliefi in napisi.
  • dvokapna streha

Herin tempelj

  • dorski steber - Najskromneje krašen antični grški steber s preprostim kapitelom. Trup stebra je rebrast in se proti dnu širi. Nima baze.
  • timpanon - Trikotni zaključek na pročelju in začelju stavb z dvokapno streho.
  • dvokapna streha

Leonidaion

  • jonski steber - Kapitel ima dve simetrični, skodrani voluti. Trup stebra je rebrast in se proti dnu širi. Baza je okrašena.
  • dorski steber - Najskromneje krašen antični grški steber s preprostim kapitelom. Trup stebra je rebrast in se proti dnu širi. Nima baze.
  • stebrna dvorana - Na zunanjih štirih straneh zgradbe so stebrišča. Skupno je 138 jonskih stebrov.

Stadion

  • štartni kamen, ciljni kamen - Na vzhodnem in zahodnem delu stadiona sta bili enaki, z apnencem označeni črti. Na črti sta bili dve zarezi, ki sta tekaču pomagali pri odrivu.
  • loža - Loža na južni strani stadiona je bila rezervirana za ugledne ljudi in sodnike.
  • občinstvo (pobočje) - S pobočja je lahko tekmovanje spremljalo 45 000 gledalcev.
  • 192,27 m - Dolžina stadiona je po Strabonu bila enaka 400-kratni dolžini Heraklejevega stopala.
  • obokan vhod - Kamne oboka ni povezovala malta, ampak jih je povezane držalo natančno oblikovanje in lastna teža.

Sprehod

Animacija

  • gimnazij - 220 m dolga in 100 m široka zgradba na bregu reke Kladeos, obdana s stebriščem, v kateri so se športniki pripravljali na tekmovanje.
  • Palestra - Zgradba kvadratne oblike je stala na zahodnem robu Olimpije. Na notranjem dvorišču so trenirali športniki. V stebrni dvorani so bile garderobe in prostori za počitek.
  • Hestijina stoa - Stebrno dvorano so postavili v čast boginji družinskega ognjišča.
  • Fidijeva delavnica
  • Leonidaion - Največjo zgradbo v Olimpiji je dal postaviti Leonidas, kralj Naksosa, za uradne goste olimpijskih iger.
  • južno stebrišče - Zunanji stebri 80 m dolge stebrne dvorane so dorski, notranji pa korintski.
  • Bouleuterion - Tu je zasedal glavni svet. Pred oltarjem in Zevsovim kipom so športniki prisegli pred pričetkom iger.
  • Zevsov tempelj - Tempelj je posvečen glavnemu grškemu bogu Zevsu. V starem veku je bil to največji tempelj na polotoku Peloponez. V njem je stal Zevsov kip, delo kiparja Fidija, eno od sedmih svetovnih čudes antike.
  • Stoa odmevov - 94 m dolga stebrna dvorana, ki so jo z zunanje strani obdajali dorski stebri, je ime dobila zaradi dobre akustičnosti.
  • stadion - Novi stadion je bil dolg 212,5 m in širok 28,5 m. Na pobočju je bilo prostora za 45 000 gledalcev.
  • zakladnice - Majhne zgradbe v obliki templja so stale na severni strani Olimpije, ob vznožju gore Kronos.
  • Metroon - Majhno zgradbo so postavili v čast matere bogov.
  • Nymphaeum - Zgradbo, ki je zagotavljala vodo, je dal postaviti Herod Atiški v čast ženi Regili.
  • Herin tempelj - Tempelj je bil postavljen v čast Heri, ženi grškega glavnega boga.
  • Pelopion - Spomenik, postavljen v čast krajevnemu junaku Pelopsu.
  • Philippeion - Obok je bil postavljen v čast makedonskemu vladarju Filipu II. v spomin na zmago pri Hajroneji.
  • Prytaneion - Tu je bil sedež svečenikov, ki so bili odgovorni za delovanje templja in žrtvovanje. V notranjosti je gorel ogenj Hestije, boginje družinskega ognjišča.
  • štartni kamen, ciljni kamen - Na vzhodnem in zahodnem delu stadiona sta bili enaki, z apnencem označeni črti. Na črti sta bili dve zarezi, ki sta tekaču pomagali pri odrivu.
  • loža - Loža na južni strani stadiona je bila rezervirana za ugledne ljudi in sodnike.
  • občinstvo (pobočje) - S pobočja je lahko tekmovanje spremljalo 45 000 gledalcev.
  • 192,27 m - Dolžina stadiona je po Strabonu bila enaka 400-kratni dolžini Heraklejevega stopala.
  • obokan vhod - Kamne oboka ni povezovala malta, ampak jih je povezane držalo natančno oblikovanje in lastna teža.

Zevsov kip

  • kip Nike - Zevs drži v desni roki kip Nike, boginje zmage.
  • orel
  • zlati sandali
  • zlato ogrinjalo
  • intarziran prestol - Zevsov prestol so krasili vložki iz slonovine, ebenovine, zlata in dragih kamnov.

Kipi

Nekoč in danes

Narration

Mesto Olimpija na polotoku Peloponez je bilo prizorišče antičnih olimpijskih iger. Leta 776 pr. n. št. so tam priredili prve zabeležene olimpijske igre. Po pričevanju virov so jih prirejali vsako četrto leto kot najpomembnejši del panhelenskih iger. V sklopu antičnih olimpijskih iger so bili tudi verski in športni dogodki. Žrtvovanja in obrede so prirejali v čast Zevsa in Here. O tem pričajo tudi templji, ki so jih tu postavili.

V središču stoji tempelj, posvečen Zevsu, v katerem je stal 13 metrov visok kip poglavarja vseh bogov. Kip uvrščamo med sedem svetovnih čudes antike.

Ob zgradbi stoji tempelj, posvečen Zevsovi ženi Heri. V času iger so potekali verski obredi. Takšno je bilo tudi žrtvovanje 100 volov, s katerim so se vsakokratne igre začele.

Okoli verskih zgradb so stala prenočišča za goste in prizorišča tekmovalnih panog. Najpomembnejša so bila stadion (prizorišče atletskih panog in borilnih veščin), hipodrom (prizorišče tekmovanj z vozovi) in telovadnica (prizorišče treningov).

Na prvih olimpijskih igrah je bila samo ena disciplina, tek na stadionu. Pozneje se je nabor tekmovalnih panog širil. Pravico do tekmovanja pa so imeli samo Grki, in sicer svobodni moški in fantje. Ženske niso smele sodelovati na igrah niti kot gledalke.

Antične igre je zaradi njihovega poganskega značaja leta 394 prepovedal rimski cesar Teodozij. Zamisel je na koncu 19. stoletja ponovno oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Prve novodobne olimpijske igre so organizirali leta 1896 v Atenah.

Ruševine nekdanjega mesta Olimpije so dandanes z olimpijskimi igrami povezane tako, da 11 svečenic tradicionalno prižge olimpijski ogenj pred Herinim templjem.

Povezani dodatki

Vrste starogrških stebrov

Dorski, jonski in korintski stebri se razlikujejo po velikosti in okrašenosti.

Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Atenska Akropola, ena najstarejših utrdb na svetu, je dobila zasnovo, kakršno poznamo še dandanes, v času Periklove vladavine.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Antični atenski meščan z ženo

V atenskem polisu je vladala demokratična ureditev, ki je temeljila na skupnosti polnopravnih prebivalcev.

Atletski stadion

V stadionu "kraljice športov" se odvijajo tekmovanja v številnih atletskih disciplinah.

Bitka na Maratonskem polju (490 pr. n. št.)

Spomin na sijajno zmago atenskih hoplitov nad Perzijci je tudi maratonski tek.

Dionizovo gledališče (Atene, 4. stoletje pr. n. št.)

Gledališče z značilno obliko in odlično akustiko je stalo ob atenski Akropoli.

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Grška lončenina

Mojstrovine starogrških lončarjev so pomembne arheološke najdbe.

Grški bogovi

V starogrški mitologiji so se bogovi Olimpa, podobno kot ljudje, zelo razlikovali.

Grški hoplit (5. stoletje pr. n. št.)

Starogrški vojak pešec s težkim orožjem

Mejniki kiparstva

V prizoru si bomo ogledali pet vrhunskih del zgodovine kiparstva.

Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon je stalo v Mezopotamiji na obeh bregovih reke Evfrat.

Mikene (2. tisočletje pr. n. št.)

Mesto, po katerem so poimenovali visoko razvito civilizacijo, je bilo prvo naselje v zgodovini z vojaško utrdbo.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Starorimski gladiatorji (2. stoletje)

Gladiatorji so se v arenah starega Rima bojevali drug z drugim in z zvermi in tako zabavali občinstvo.

Apoksiomen

Značilni starogrški kip so našli na dnu Jadranskega morja blizu Lošinja.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Added to your cart.