Obalni relief

Obalni relief

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.

Geografija

Keywords

morska voda, morska obala, plima, Bibavica, oseka, val, obala, skala, Rock, laguna, zaliv, spit, abrazijo, morje, ocean, reliefne značilnosti, landform, kamninski delci, fizična geografija, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • Kje nastajajo morski spodmoli?
  • Pri katerem tipu obale nastajajo morski spodmoli?
  • Za kateri tip obale so značilni abrazijski stolpi?
  • Za kateri tip obale so značilni kamniti mostovi?
  • Za kateri tip obale so značilne abrazijske police?
  • Za kateri tip obale so značilne jame?
  • Za kateri tip obale so značilne zemeljske kose?
  • Pri katerem tipu obale nastajajo obalne sipine?
  • Pri katerem tipu obale lahko nastane tombolo?
  • Za kateri tip obale so značilne lagune?
  • Kaj je zemeljska kosa?
  • Ali je res, da se vodni delci v valovih gibljejo po krožnih poteh?
  • Ali je res, da valovi nastajajo zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca?
  • Ali je res, da abrazijski stolpi nastanejo s podrtjem kamnitih mostov?
  • Na kakšnih obalah nastajajo izrazite erozijske oblike?
  • Na kakšnih obalah nastajajo izrazite akumulacijske oblike?
  • Katera reliefna oblika ni značilna za akumulacijske obale?
  • Katera reliefna oblika ne nastane zaradi delovanja morja?

Scenes

Obala

  • erozijska ali visoka obala
  • akumulacijska ali nizka obala
  • plima
  • oseka

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief. Morsko erozijo imenujemo abrazija.

Najpomembnejši preoblikovalci obal so morski valovi. Razvijejo se na odprtem morju, kjer imajo na voljo dovolj veliko razdaljo za nastanek, in sicer če je veter dovolj močan in če piha dovolj dolgo. Večji ko sta masa in površina vodnega telesa, daljši so valovi, ki nastanejo.

Valovi le navidezno potujejo v neko smer, saj vodni delci pri tem v resnici ostajajo na enem mestu. Gibljejo se po krožnih poteh, podobno kot valji v tekočem traku. Ko pa pridejo v plitvejšo vodo, začnejo vodni delci v spodnjem delu zaradi trenja ob morsko dno zaostajati za delci v zgornjem delu. Bolj ko je morje plitvo, krajši in počasnejši so valovi. Ker se pri tem stiskajo, postajajo čedalje višji in asimetrični. Na koncu se prelomijo in prevržejo naprej. Ko val pljuskne na obalo, odloži nekaj gradiva, ko pa se umakne, se odmakne tudi gradivo. Valovi tako nenehno premeščajo gradivo ob obali.

Ob prevladujoči morski eroziji nastajajo erozijske ali visoke obale, ob prevladujoči morski akumulaciji pa akumulacijske ali nizke obale. Erozijske obale s strmimi klifi nastajajo tam, kjer je v ospredju erozijsko delovanje morskih valov. Ti ob vznožju počasi spodjedajo klif, in tam lahko nastane morski spodmol. Zgornji deli klifa se zaradi gravitacije počasi rušijo, pod klifom pa se izoblikuje abrazijska ravnica, na kateri se kopiči in preoblikuje odkrušeno gradivo.

Na tistih delih obale, ki so iz manj odpornih kamnin, je abrazijsko delovanje precej hitrejše. Deli obale iz odpornejših kamnin se ohranijo več časa, pogosto v obliki kamnitih rtov. Ker pa so tudi oni podvrženi nadaljnjemu erozijskemu delovanju, na njih s spodjedanjem najprej nastanejo kamniti mostovi. Ko se ti porušijo, ostanejo v obalnem morju le še abrazijski stolpi iz najbolj odpornih kamnin.

Na akumulacijskih ali nizkih obalah se gradivo pogosto odlaga vzporedno z obalno črto v obliki peščenih nasipov. To so lahko peščeni polotoki, ki se raztezajo od obale v podolgovati obliki in ločujejo morske plitvine ob obali od odprtega morja. Take morske plitvine se imenujejo lagune. Včasih nastanejo peščeni nasipi, ki povezujejo kopno z bližnjimi peščenimi otoki. Tak nasip imenujemo tombolo.

Posebna oblika dolgih peščenih nasipov so zemeljske kose. Nastanejo tam, kjer vzporedno z obalo teče obalni tok, pod nagnjenim kotom pa v približno isto smer pihajo tudi vetrovi z morja. Če obalna črta zavije proti notranjosti, obalni tok odlaga s seboj prineseno gradivo v podaljšku svoje smeri v obliki peščenega nasipa. Ko ta doseže globljo vodo, se ne more več podaljševati v isti smeri, ampak valovi njegovo obliko počasi zakrivijo bolj proti obali v obliki kose.

Izrazite abrazijske oblike nastajajo predvsem na obalah odprtega morja z močnim plimovanjem. Akumulacijske oblike so bolj značilne za plitva (robna in sredozemska) morja s šibkim plimovanjem.

Erozijska ali visoka obala

  • plima
  • oseka
  • morski spodmol - Prečna vdolbina oziroma votlina v vodoravni smeri, ki nastane zaradi delovanja morskih valov v vznožju klifa v višini med najnižjo in najvišjo gladino morja. Sčasoma postaja vse večja, dokler se del klifa nad njo ne poruši.
  • kamniti most (lok) - Valovi dolbejo v manj odporne dele kamnitih polotokov vse globlje votline. Ko prebijejo celoten spodnji del kamnitega polotoka, ostane nad odprtino kamniti most (lok).
  • abrazijski stolp - Nastanejo, kadar se zaradi gravitacije porušijo kamniti mostovi.
  • abrazijska polica - Skoraj raven in proti morju rahlo nagnjen del obale pod klifom, kjer se odlaga kamniti drobir s klifa. Zaradi delovanja morskih valov postaja ta drobir čedalje bolj zaobljen in vse manjši.
  • jama - Nastane iz votline, ki je zaradi delovanja morskih valov čedalje globlja.
  • preduh - To je odprtina, ki nastane skozi klif med morjem in površjem, običajno ob večjih razpokah nad globoko zajedenimi votlinami ob vznožju klifa. Del vode, ki z valovi prodre v votlino, zaradi pritiska izbruhne skozi preduh na površje kot nekakšen gejzir.
  • nakopičen drobir - Deli skal, ki se zaradi gravitacije odkrušijo s klifa in nakopičijo ob njegovem vznožju.

Akumulacijska ali nizka obala

  • zemeljska kosa - Nastane tam, kjer vzporedno z obalo teče obalni tok, pod nagnjenim kotom pa v približno isto smer pihajo tudi vetrovi z morja. Če obalna črta zavije proti notranjosti, obalni tok odlaga s seboj prineseno gradivo v podaljšku svoje smeri v obliki peščenega nasipa. Ko ta doseže globljo vodo, se ne more več podaljševati v isti smeri, ampak valovi njegovo obliko počasi zakrivijo bolj proti obali v obliki kose.
  • obalna sipina - Peščeni nasip, ki nastane tik ob obali in se vleče vzporedno z obalno črto.
  • marša - Obalno mokrišče, ločeno od odprtega morja, katerega slanost se postopoma znižuje.
  • tombolo - Peščeni nasip, ki povezuje kopno z bližnjim peščenim otokom.
  • peščeni polotok - Peščeni nasip, ki se razteza od obale v podolgovati obliki in ločuje morsko plitvino ob obali od odprtega morja.
  • laguna - Morska plitvina, ki jo od odprtega morja ločuje peščeni nasip. Ta je lahko v obliki polotoka, zemeljske kose ali niza peščenih otokov.

Valovi

  • valovni vrh - Najvišji del vala.
  • valovni dol - Najnižji del vala.
  • valovna dolžina - Razdalja med dvema valovnima vrhovoma.
  • amplituda - Višina vala.
  • ½ valovne dolžine
  • globoka voda
  • plitva voda

Animacija

  • erozijska ali visoka obala
  • akumulacijska ali nizka obala
  • plima
  • oseka
  • valovni vrh - Najvišji del vala.
  • valovni dol - Najnižji del vala.
  • valovna dolžina - Razdalja med dvema valovnima vrhovoma.
  • amplituda - Višina vala.
  • ½ valovne dolžine
  • globoka voda
  • plitva voda
  • morski spodmol - Prečna vdolbina oziroma votlina v vodoravni smeri, ki nastane zaradi delovanja morskih valov v vznožju klifa v višini med najnižjo in najvišjo gladino morja. Sčasoma postaja vse večja, dokler se del klifa nad njo ne poruši.
  • kamniti most (lok) - Valovi dolbejo v manj odporne dele kamnitih polotokov vse globlje votline. Ko prebijejo celoten spodnji del kamnitega polotoka, ostane nad odprtino kamniti most (lok).
  • abrazijski stolp - Nastanejo, kadar se zaradi gravitacije porušijo kamniti mostovi.
  • abrazijska polica - Skoraj raven in proti morju rahlo nagnjen del obale pod klifom, kjer se odlaga kamniti drobir s klifa. Zaradi delovanja morskih valov postaja ta drobir čedalje bolj zaobljen in vse manjši.
  • jama - Nastane iz votline, ki je zaradi delovanja morskih valov čedalje globlja.
  • preduh - To je odprtina, ki nastane skozi klif med morjem in površjem, običajno ob večjih razpokah nad globoko zajedenimi votlinami ob vznožju klifa. Del vode, ki z valovi prodre v votlino, zaradi pritiska izbruhne skozi preduh na površje kot nekakšen gejzir.
  • nakopičen drobir - Deli skal, ki se zaradi gravitacije odkrušijo s klifa in nakopičijo ob njegovem vznožju.
  • zemeljska kosa - Nastane tam, kjer vzporedno z obalo teče obalni tok, pod nagnjenim kotom pa v približno isto smer pihajo tudi vetrovi z morja. Če obalna črta zavije proti notranjosti, obalni tok odlaga s seboj prineseno gradivo v podaljšku svoje smeri v obliki peščenega nasipa. Ko ta doseže globljo vodo, se ne more več podaljševati v isti smeri, ampak valovi njegovo obliko počasi zakrivijo bolj proti obali v obliki kose.
  • obalna sipina - Peščeni nasip, ki nastane tik ob obali in se vleče vzporedno z obalno črto.
  • marša - Obalno mokrišče, ločeno od odprtega morja, katerega slanost se postopoma znižuje.
  • tombolo - Peščeni nasip, ki povezuje kopno z bližnjim peščenim otokom.
  • peščeni polotok - Peščeni nasip, ki se razteza od obale v podolgovati obliki in ločuje morsko plitvino ob obali od odprtega morja.
  • laguna - Morska plitvina, ki jo od odprtega morja ločuje peščeni nasip. Ta je lahko v obliki polotoka, zemeljske kose ali niza peščenih otokov.

Narration

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief. Morsko erozijo imenujemo abrazija.

Najpomembnejši preoblikovalci obal so morski valovi. Razvijejo se na odprtem morju, kjer imajo na voljo dovolj veliko razdaljo za nastanek, in sicer če je veter dovolj močan in če piha dovolj dolgo. Večji ko sta masa in površina vodnega telesa, daljši so valovi, ki nastanejo.

Valovi le navidezno potujejo v neko smer, saj vodni delci pri tem v resnici ostajajo na enem mestu. Gibljejo se po krožnih poteh, podobno kot valji v tekočem traku. Ko pa pridejo v plitvejšo vodo, začnejo vodni delci v spodnjem delu zaradi trenja ob morsko dno zaostajati za delci v zgornjem delu. Bolj ko je morje plitvo, krajši in počasnejši so valovi. Ker se pri tem stiskajo, postajajo čedalje višji in asimetrični. Na koncu se prelomijo in prevržejo naprej. Ko val pljuskne na obalo, odloži nekaj gradiva, ko pa se umakne, se odmakne tudi gradivo. Valovi tako nenehno premeščajo gradivo ob obali.

Ob prevladujoči morski eroziji nastajajo erozijske ali visoke obale, ob prevladujoči morski akumulaciji pa akumulacijske ali nizke obale. Erozijske obale s strmimi klifi nastajajo tam, kjer je v ospredju erozijsko delovanje morskih valov. Ti ob vznožju počasi spodjedajo klif, in tam lahko nastane morski spodmol. Zgornji deli klifa se zaradi gravitacije počasi rušijo, pod klifom pa se izoblikuje abrazijska ravnica, na kateri se kopiči in preoblikuje odkrušeno gradivo.

Na tistih delih obale, ki so iz manj odpornih kamnin, je abrazijsko delovanje precej hitrejše. Deli obale iz odpornejših kamnin se ohranijo več časa, pogosto v obliki kamnitih rtov. Ker pa so tudi oni podvrženi nadaljnjemu erozijskemu delovanju, na njih s spodjedanjem najprej nastanejo kamniti mostovi. Ko se ti porušijo, ostanejo v obalnem morju le še abrazijski stolpi iz najbolj odpornih kamnin.

Na akumulacijskih ali nizkih obalah se gradivo pogosto odlaga vzporedno z obalno črto v obliki peščenih nasipov. To so lahko peščeni polotoki, ki se raztezajo od obale v podolgovati obliki in ločujejo morske plitvine ob obali od odprtega morja. Take morske plitvine se imenujejo lagune. Včasih nastanejo peščeni nasipi, ki povezujejo kopno z bližnjimi peščenimi otoki. Tak nasip imenujemo tombolo.

Posebna oblika dolgih peščenih nasipov so zemeljske kose. Nastanejo tam, kjer vzporedno z obalo teče obalni tok, pod nagnjenim kotom pa v približno isto smer pihajo tudi vetrovi z morja. Če obalna črta zavije proti notranjosti, obalni tok odlaga s seboj prineseno gradivo v podaljšku svoje smeri v obliki peščenega nasipa. Ko ta doseže globljo vodo, se ne more več podaljševati v isti smeri, ampak valovi njegovo obliko počasi zakrivijo bolj proti obali v obliki kose.

Izrazite abrazijske oblike nastajajo predvsem na obalah odprtega morja z močnim plimovanjem. Akumulacijske oblike so bolj značilne za plitva (robna in sredozemska) morja s šibkim plimovanjem.

Povezani dodatki

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Kroženje vode (srednja stopnja)

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Naravnogeografski pojmi

Animacija prikazuje reliefne oblike, površinske vode in s tem povezane kartografske znake.

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Cunami

Cunami je ogromen morski val oziroma serija valov, ki na obali praviloma povzročijo veliko pustošenje.

Eolski reliefi na obalah in stepah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju obal in step.

Eolski reliefi v puščavah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju puščav.

Kras (srednja raven)

Na krasu nastanejo značilni površinski in podzemeljski kraški pojavi.

Oblike rečnega reliefa

Reke imajo pomembno vlogo pri oblikovanju Zemljinega površja; povzročajo erozijo ter prenašajo in odlagajo usedline.

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Plimska elektrarna

Plimska elektrarna proizvaja električno energijo z izkoriščanjem plime in oseke.

Slap

Slap nastane tam, kjer se voda na svoji poti spušča čez navpično steno.

The Zuiderzee Works and the Delta Works (Netherlands)

Remarkable civil engineering works to continue the Netherland's centuries-long fight against the sea.

Topografija Zemlje

Animacija predstavlja največje gore, planote, reke, jezera in puščave na Zemlji.

Types of waves

Waves play an extremely important role in many areas of our lives.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Podzemeljske vode

Podzemeljske vode delimo na skalno in talno vodo ali podtalnico.

Added to your cart.