Naftni tanker

Naftni tanker

Naftni tankerji so se pojavili ob koncu 19. stoletja; danes spadajo med največje ladje.

Tehnika

Keywords

Tanker, naftni tanker, Depozit olje, onesnaževanje okolja, naravna katastrofa, Transport, nafta, nesreča, vodni promet, pomorski promet, deck, radar, pontonski most, ladja, ocean, morje, Gospodarstvo, tehnologija, promet

Povezani dodatki

Scenes

Naftni tanker

Že v starih časih je imel pomorski promet pomembno vlogo pri trgovanju in potovanjih (pa tudi v vojnah). Po dobi odkritij, ob začetku moderne dobe, so se oblike pomorskega transporta popolnoma preobrazile, a šele v drugi polovici 20. stoletja je ta način prevoza doživel pravo revolucijo.

Prvi tanker, zasnovan za prevoz velikih količin tekočega tovora, je bil zgrajen v 1880-ih. Nato so po drugi svetovni vojni izdelali veliko tankerjev in kontejnerskih ladij za prevoz velikih količin tekočin (večinoma surove nafte) ter ogromnih količin različnega blaga v kombiniranih vsebnikih.

Pojavitev nove vrste plovil je vodila v zmanjšanje izgub pri nakladanju, hitrejšemu nakladanju in manjšim stroškom. Edina pomanjkljivost je dolg čas dostave. Te orjaške ladje potujejo po vsem svetu, njihove transportne poti pa se začenjajo v prav tako velikanskih pristaniščih.

Pogled od zgoraj

Naftni tankerji so v povprečju dolgi med 200 in 400 metri, široki med 30 in 70 metri, njihov ugrez pa meri od 15 do 30 metrov. Njihova hitrost doseže med 15 in 16 vozli (28-30 km/h).

Pri zasnovi trupa je najpomembneje zagotoviti ravnotežje in varnost ter čim večjo nosilnost. Največji tankerji so bili zgrajeni v 1970-ih, deloma iz ekonomskih (visoke cene nafte) in deloma iz političnih razlogov (zaprtje Sueškega prekopa). Največji izmed njih, 456 metrov dolgi Seawise Giant, je bil zgrajen leta 1979.

Krov

Danes so naftni tankerji za cevovodi druga najpomembnejša oblika transporta nafte. Pri zasnovi trupa se je treba najbolj posvetiti funkcionalnosti in varnosti. Most, kabina za posadko in rezervoarji goriva se nahajajo v ozadju tankerja, medtem ko tovor in balastni prostori zasedajo največji del ladje. Krov je večinoma raven, na njem pa so cevovodi, cevi za pretakanje nafte, ventili in prehodi.

Dimenzije

Naftne tankerje razvrščamo po velikosti. Supertankerji, ki vključujejo zelo velike tankerje (very large crude carriers oziroma VLCC) ter ultra velike tankerje (ultra large crude carrier oziroma ULCC), se lahko zasidrajo le na redkih pristaniščih po svetu. Zaradi svoje velikosti lahko plujejo le skozi določene ožine in prekope. Po drugi strani pa se manjši tankerji, kot so Panamax, Aframax in Suezmax, lahko zasidrajo v manjših pristaniščih in plujejo tudi skozi plitkejše in ožje ožine ter prekope. (Imena se nanašajo na njihove poti, torej prekop ali ožino, skozi katero lahko peljejo).

Nesreče

Animacija

Struktura

Prerez

Naftni tanker Exxon Valdez je leta 1989 nasedel ob obali Aljaske in v vodo izlil približno 37.000 ton nafte. Po tej nesreči so se začele uporabljate ladje z dvojnim trupom. Pri tej novo zasnovi se nafta načrpa v notranji trup, kar preprečuje, da bi v primeru nesreče prišlo do onesnaženja narave. Kadar je tovorni prostor poln, so balastni prostori okoli sten dvojnega trupa prazni, kadar pa je tovorni prostor deloma prazen, balastne prostore napolnijo s potrebno količino balastne vode.

Poti

Narration

Že v starih časih je imel pomorski promet pomembno vlogo pri trgovanju in potovanjih. Po dobi odkritij, ob začetku moderne dobe, so se oblike pomorskega transporta popolnoma preobrazile, a šele v drugi polovici 20. stoletja je ta način prevoza doživel pravo revolucijo.

Prvi tanker, zasnovan za prevoz velikih količin tekočega tovora, je bil zgrajen v 1880-ih. Nato so po drugi svetovni vojni izdelali veliko tankerjev in kontejnerskih ladij za prevoz velikih količin tekočin ter ogromnih količin različnega blaga v kombiniranih vsebnikih.

Pojavitev nove vrste plovil je vodila v zmanjšanje izgub pri nakladanju, hitrejšemu nakladanju in manjšim stroškom. Edina pomanjkljivost je dolg čas dostave. Te orjaške ladje potujejo po vsem svetu, njihove transportne poti pa se začenjajo v prav tako velikanskih pristaniščih.

Naftni tankerji so v povprečju dolgi med 200 in 400 metri, široki med 30 in 70 metri, njihov ugrez pa meri od 15 do 30 metrov. Njihova hitrost doseže med 15 in 16 vozli.

Pri zasnovi trupa je najpomembneje zagotoviti ravnotežje in varnost ter čim večjo nosilnost. Največji tankerji so bili zgrajeni v 1970-ih, deloma iz ekonomskih in deloma iz političnih razlogov. Največji izmed njih, 456 metrov dolgi Seawise Giant, je bil zgrajen leta 1979.

Danes so naftni tankerji za cevovodi druga najpomembnejša oblika transporta nafte. Pri zasnovi trupa se je treba najbolj posvetiti funkcionalnosti in varnosti. Most, kabina za posadko in rezervoarji goriva se nahajajo v ozadju tankerja, medtem ko tovor in balastni prostori zasedajo največji del ladje. Krov je večinoma raven, na njem pa so cevovodi, cevi za pretakanje nafte, ventili in prehodi.

Naftni tanker Exxon Valdez je leta 1989 nasedel ob obali Aljaske in v vodo izlil približno 37.000 ton nafte. Po tej nesreči so se začele uporabljate ladje z dvojnim trupom. Pri tej novo zasnovi se nafta načrpa v notranji trup, kar preprečuje, da bi v primeru nesreče prišlo do onesnaženja narave. Kadar je tovorni prostor poln, so balastni prostori okoli sten dvojnega trupa prazni, kadar pa je tovorni prostor deloma prazen, balastne prostore napolnijo s potrebno količino balastne vode.

Naftne tankerje razvrščamo po velikosti. Supertankerji, ki vključujejo zelo velike tankerje ter ultra velike tankerje, se lahko zasidrajo le na redkih pristaniščih po svetu. Zaradi svoje velikosti lahko plujejo le skozi določene ožine in prekope. Po drugi strani pa se manjši tankerji, kot so Panamax, Aframax in Suezmax, lahko zasidrajo v manjših pristaniščih in plujejo tudi skozi plitkejše in ožje ožine ter prekope.

Povezani dodatki

Luka

Luka mora zagotavljati primerno infrastrukturo in storitve.

Prometna omrežja

Animacija prikazuje glavne kopenske, vodne in zračne poti ter prometna vozlišča.

Tovorna ladja

Trgovske poti tankerskih in kontejnerskih ladij, katerih število se je po drugi svetovni vojni močno povečalo, so razširjene po vsem svetu.

Delovanje naftne vrtine

Naprava za črpanje nafte na površje.

Naftna ploščad

V sredini jeklene konstrukcije je dolga cev, speljana v morsko dno, pod katerim je v plasteh kamnin nafta.

Naftna rafinerija

V njej iz nafte z destilacijo pridobivajo različne derivate, kot so dizelsko gorivo, bencin in maziva.

Svetilnik

Svetilniki pomagajo ladjam pri navigaciji blizu obale.

The Panama Canal

The Panama Canal is an artificial waterway created to shorten shipping routes between the Pacific Ocean and the Atlantic Ocean.

The Suez Canal

The Suez Canal is an artificial waterway connecting the Red Sea and the Mediterranean Sea.

Evropredor

Evropredor je železniški predor, speljan pod Rokavskim prelivom med Veliko Britanijo in Francijo.

RMS Queen Mary 2 (2003)

Ladja je bila v času izgradnje največja potniška ladja na svetu.

Birema (antična vojna ladja)

Birema je bila vojna jadrnica z dvema vrstama vesel, značilnim kljunom - ovnom, ki jo je uporabljalo več antičnih ljudstev.

Džunka

Džunka je jadrnica z značilnimi krilnimi jadri, ki se je uporabljala v vojaške in trgovske namene.

Jadrnice

Trgovske jadrnice (škunerje) so začeli izdelovati na Nizozemskem v 17. stoletju.

Parnik Clermont (1807)

Ameriški inženir Robert Fulton je izdelal prvi parnik na lopatasto kolo, ki je dejansko prevažal potnike.

Parnik Kisfaludy (1846)

Poskusna plovba prvega parnika na Blatnem jezeru je bila leta 1846.

Santa Maria (15. stoletje)

Trojamborna karaka Santa Maria je bila poveljniška ladja na znamenitem potovanju Krištofa Kolumba.

Titanic (1912)

RMS Titanic je bila v začetku 20. stoletja največja potniška ladja na svetu.

USS Missouri (ZDA, 1944)

Ameriško bojno ladjo razreda Iowa iz druge svetovne vojne so uporabili tudi v zalivski vojni leta 1990.

USS Ohio (ZDA, 1979)

Jedrski pogon pri podmornicah je prva začela uporabljati mornarica ZDA sredi 20. stoletja.

USS Tarawa LHA-1 (1976)

Od 40. let 20. stoletja so vse večje letalonosilke postale gospodarice oceanov.

Vojna ladja (HMS Dreadnought, 1906)

Bojna ladja "Neustrašnež" je kot ponos angleške kraljeve mornarice povzročila pravo revolucijo v gradnji bojnih ladij.

Added to your cart.