Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon je stalo v Mezopotamiji na obeh bregovih reke Evfrat.

Zgodovina

Keywords

Babilon, Babel, Mezopotamija, Marduk, Koldewey, Babilonski viseči vrtovi, Ishtar vrata, Evfrat, Čudesa sveta, Irak, cerkev, okraj tempelj, Asirci, Utrdba, Perzijsko cesarstvo, Aleksander Veliki, city-state, zgradba, dekorativni gate, imperij, obrambni zid, glinene opeke, palača, royal, rezidenca, _javasolt

Povezani dodatki

Questions

  • Ob kateri reki je ležalo mesto Babilon?
  • Kdo je bil ustanovitelj Starobabilonskega kraljestva?
  • Kdo je bil glavni bog Babilona?
  • Kdaj je vladal Hamurabi?
  • Kolikšna je bila dolžina zunanjega mestnega obzidja?
  • Kako visoka so bila vrata boginje Ištar?
  • Katera žival ni upodobljena na babilonskem obzidju?
  • Koliko stolpov je po Herodotovem pričevanju stalo na babilonskem obzidju?
  • Kakšne barve so bile glazirane ploščice, ki so okraševale obzidje?
  • Koliko zgradb na seznamu čudes starega sveta je povezanih z mestom Babilon?
  • Katera država je danes na območju, kjer je ležalo mesto Babilon?
  • Iz česa so bila izdelana krila vrat boginje Ištar?
  • Kako imenujemo del mesta, obdan s posebnim obzidjem, kjer je stala cerkev?
  • Kakšne zgradbe ni bilo v mestu Babilon?
  • Ali trditev drži?\nBabilonsko obzidje je eno od čudes starega sveta.
  • V času katerega vladarja so dokončali gradnjo vrat boginje Ištar?
  • Katera zgradba je stala v cerkveni četrti mesta Babilon?
  • Kdaj so dokončali gradnjo vrat boginje Ištar?
  • Ali drži trditev?\nTočna lokacija visečih vrtov ni znana.
  • Kateri boginji so posvetili največja in najbolj okrašena babilonska vrata?
  • Kateremu imperiju je vladal Nebukadnezar II.?
  • Kje je ležalo mesto Babilon?
  • Kaj pomeni beseda "Babili"?
  • Kateri asirski vladar je uničil mesto Babilon?
  • Ob kateri poti so ležala vrata boginje Ištar?
  • Kje je razstavljena rekonstrukcija vrat boginje Ištar?
  • Kako imenujemo mezopotamsko cerkev posebne oblike?
  • Katera biblijska zgradba je povezana z babilonskim ziguratom?
  • Kateremu bogu so posvetili babilonski zigurat?
  • Kateremu bogu je bila posvečena babilonska cerkvena četrt?
  • Boginja Ištar ni bila zavetnica

Scenes

Babilon

Mesto Babilon je ležalo v Mezopotamiji na bregovih reke Evfrat. Prvo naselje je tam najverjetneje nastalo že v 4. tisočletju pr. n. št. Mesto je bilo prvič omenjeno v 24. stoletju pr. n. št. kot kraj čaščenja boga Marduka. Zgodnje ime mesta je bilo Babili, kar je pomenilo "božja vrata". Današnja biblijska oblika imena izvira iz hebrejskega poimenovanja (Babel).

Temeljita arheološka izkopavanja mesta so se začela na začetku 20. stoletja pod vodstvom nemškega arheologa Roberta Koldeweya. Do danes so izkopali večino ruševin mesta in uspeli rekonstruirati več zgradb.

Vrata boginje Ištar

Babilon je bil obdan z dvojnim mestnim obzidjem. Na zunanjem obzidju so izoblikovali več vrat, od katerih so bila največja in najbolj okrašena vrata boginje Ištar. Skozi ta vrata je vodila procesijska pot do središča mesta, to je cerkvene četrti.

Ištar je bila akadsko-babilonska boginja živali, rastlin, ljubezni, plodnosti, materinstva, pa tudi maščevanja in vojne.

Slavna vrata so dokončali v času vladanja Nebukadnezarja II. Približno 14 m visoka vrata so obložili z modrimi glaziranimi ploščicami. Na ploščicah so bili reliefi, ki so upodabljali bike in akadskega mitološkega zmaja (Mušušuja). Vratna krila so bila izdelana iz cedrovine.

Izvirna vrata se niso ohranila, rekonstrukcijo vrat boginje Ištar pa si lahko ogledamo v berlinskem Pergamonskem muzeju.

Palača

Na severni strani mesta znotraj zunanjega obzidja je stala kraljeva palača. Po virih naj bi palača – podobno kot vrata boginje Ištar – svojo dokončno podobo dobila v času vladanja slavnega babilonskega kralja Nebukadnezarja II.

Viseči vrtovi

Zgradba, ki je znana pod imenom Babilonski viseči vrtovi, je bila eno od čudes starega sveta. Zaradi grških zgodovinopiscev jo njeno drugo ime (Semiramidini viseči vrtovi) povezuje z asirsko-babilonsko boginjo Semiramido, a so jo najverjetneje zgradili okoli 600 pr. n. št. na ukaz Nebukadnezarja II.

Legenda pravi, da je njegovo ženo Amitis, sicer Perzijko, mučilo hudo domotožje po zeleni, gorati rodni pokrajini, saj je bila njena nova domovina pusta in ravna. Da bi pozabila na zelene hribe in doline svoje domovine, je Nebukadnezar II. dal zgraditi umetni hrib, nanj pa so posadili veliko rastlin.

Po poročanju piscev so bili "viseči vrtovi" ziguratom podobna zgradba. Terase so napolnili z zemljo, v katero so posadili rastline. Zalivali so jih z inovativnim namakalnim sistemom.

Pridevnik "viseči" najverjetneje izvira iz tega, da je bilo od daleč videti, kot da rastline lebdijo v zraku. Točne lokacije vrtov znotraj mesta vse do danes niso ugotovili.

Zigurat

  • stopnice
  • obzidje cerkvene četrti
  • Mardukov zigurat
  • svetišče
  • žgana opeka pročelje

Procesijska pot je vodila od vrat boginje Ištar mimo cerkvene četrti. Znotraj tega predela je stal eden najbolj znanih ziguratov, ki je bil posvečen bogu Marduku. Marduk je bil glavni bog Babilona. Svetišče na vrhu zigurata je bilo najpomembnejše mesto njegovega čaščenja.

Prvotna zgradba Etemenanki ('hiša na ploščadi med nebom in Zemljo') je nastala v 2. tisočletju pr. n. št. Med uničujočo asirsko okupacijo je bila močno poškodovana. V 7. in 6. stoletju pr. n. št. so skupaj z drugimi zgradbami obnovili zigurat Etemenanki. Po virih je bil zigurat takrat visok 91 m in je imel sedem ravni. Mnogi ga enačijo z biblijskim Babilonskim stolpom.

Stoletja kasneje, ko so prebivalci zapuščali mesto, so s sabo odnašali glinaste opeke zigurata. Na začetku 20. stoletja so našli le jarke temeljev.

Stanovanjska četrt

  • kanal
  • most
  • procesijska pot
  • viseči vrtovi
  • vrata boginje Ištar
  • palača
  • trdnjava
  • Evfrat
  • zigurat
  • cerkvena četrt
  • stanovanjska četrt
  • mestno obzidje

V času Novobabilonskega kraljestva je v mestu živelo več sto tisoč prebivalcev. Tloris mesta je bil pregleden, saj so dolge ceste mesto delile na štirikotne četrti. Prebivalci so živeli v zunanjih, novejših stanovanjskih četrtih.

Obzidje

  • mestno obzidje
  • bitka
  • lev
  • vrata boginje Ištar
  • procesijska pot
  • modre glazirane ploščice
  • Mušušu - V akadski mitologiji sveta žival boga Marduka. "Mešanica" leva, orla, kače in škorpijona, imenovana mušušu.

Mesto Babilon je bilo obdano z visokim in močnim obzidjem. Zunanje obzidje je bilo zgrajeno iz glinaste opeke, dolgo je bilo okoli 18 km, visoko pa 18 m.

Po mnenju starogrškega zgodovinopisca Herodota je bilo obzidje tako široko, da bi po njem lahko vozila celo kvadriga. Arheološka izkopavanja so dokazala, da je bil zid pri vratih boginje Ištar širok skoraj 4 m.

Herodot piše tudi, da je bilo na zidu postavljenih več sto stolpov, zaradi česar je imel Babilon edinstven videz. Ogromno obzidje in legendarna vrata so navdušila tudi grške zgodovinopisce, zato so Babilon uvrstili med čudesa starega sveta.

Sprehod

Animacija

Narration

Mesto Babilon, ki je stalo na bregovih reke Evfrat, je imelo pomembno vlogo v zgodovini Mezopotamije. Točne letnice ustanovitve tega akadsko-amoritskega mesta ne poznamo. Pomen mesta je po pričevanju različnih virov neprestano naraščal.

V 18. stoletju pr. n. št., v času Hamurabijeve vladavine, je bilo mesto središče imperija. Kasneje, v času asirske prevlade, je njegov pomen upadel, v obdobju Nebukadnezarja II. pa se je ponovno razcvetelo.

V 6. stoletju pr. n. št. je kot središče Novobabilonskega kraljestva postalo pravo svetovljansko mesto.

V tistem času je bilo mesto obdano z 18 km dolgim, močnim obzidjem. Veličastnost 18 m visokega obzidja iz glinene opeke so prepoznali že v starem veku. Obzidje je bilo skupaj z največjimi in najbolj okrašenimi vrati, vrati boginje Ištar, uvrščeno na seznam čudes starega sveta.

Skozi vrata boginje Ištar je mimo zunanje utrdbe in notranje palače vodila procesijska pot. V bližini so najverjetneje stali Babilonski viseči vrtovi, katerih točna lokacija še danes ni znana. Ob procesijski poti je bilo sakralno središče, s posebnim obzidjem obdana cerkvena četrt. Tu je stal zigurat glavnega babilonskega boga Nebukadnezarja.

Mesto je imelo zelo pregleden tloris. Njegove ozke, a ravne in dolge ulice so mesto delile na pravokotne četrti. V novejšem delu mesta so bile stanovanjske četrti, v katerih je živelo več sto tisoč prebivalcev. V drugi polovici 6. stoletja pr. n. št. je mesto prišlo pod perzijsko prevlado, a je še naprej delovalo kot eno od kraljevskih središč. Pomena ni izgubilo niti po zmagi Aleksandra Velikega nad Perzijskim imperijem, kajti makedonski kralj je videl mesto kot središče svojega imperija. Po njegovi zgodnji smrti je Babilon začel propadati in je sčasoma popolnoma opustel.

Povezani dodatki

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Mesto Ur (3. tisočletje pr. n. št.)

Staro mesto ob Evfratu je bilo pomembno sumersko središče.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Egipčanska hiša

V povprečni egipčanski hiši so bili prostori pravilno in enakomerno razporejeni.

Hamurabijev zakonik

Hamurabijev zakonik, simbol mezopotamske civilizacije, vsebuje 282 zakonov, vklesanih na bazaltno stelo.

Mezopotamske iznajdbe (3. tisočletje pr. n. št.)

Mezopotamske iznajdbe, ki so kljub svoji preprostosti izvrstne, uporabljamo še danes.

Olimpija (5. stoletje pr. n. št.)

Mesto antične Grčije so proslavile verske in športne prireditve, ki so jih od l. 776 pr. n. št. tu prirejali vsake štiri leta.

The Forbidden City (Beijing, 17th century)

The Forbidden City is one of the most magnificent and mysterious monuments of imperial China.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Atenska Akropola, ena najstarejših utrdb na svetu, je dobila zasnovo, kakršno poznamo še dandanes, v času Periklove vladavine.

Džoserjeva piramida (Sakara, 27. stoletje pr. n. št.)

V 27. stoletju pr. n. št. zgrajena stopničasta piramida je bila prva piramida v starem Egiptu.

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Mikene (2. tisočletje pr. n. št.)

Mesto, po katerem so poimenovali visoko razvito civilizacijo, je bilo prvo naselje v zgodovini z vojaško utrdbo.

Namdemun (Seul, Južna Koreja, 14. stoletje)

Vrata Namdemun, najpomembnejši južnokorejski narodni zaklad, so bila nekoč eden glavnih vhodov v srednjeveški Seul.

Neolitsko naselje

Pod vplivom neolitske revolucije so se začele človeške skupnosti trajneje naseljevati.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Perzijski bojevnik (5. stoletje pr. n. št.)

Najnevarnejši člani staroperzijske vojske so bili izvrstni lokostrelci.

Perzijski vladar (5. stoletje pr. n. št.)

Staroperzijski kralji so bili slavni zaradi velikosti perzijskega imperija in bogate zakladnice.

Poljedelstvo ob Nilu v starem veku

Stari Egipt je "darilo Nila", saj je reka omogočila preživetje egipčanske civilizacije.

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno naselje v predkolumbovski Ameriki.

Trdnjava v Nizwi (Oman, 17. stoletje)

Krožni stolp največje trdnjave na Arabskem polotoku je imel zelo domiseln obrambni sistem.

Veliki kitajski zid

Naloga te starodavne kitajske utrdbe je bila obramba pred vpadi severnih nomadskih plemen.

Added to your cart.