Merkur

Merkur

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Geografija

Keywords

Merkur, Osončje, notranji planeti, skalnata planet, Sonce, planet, astronomija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Osončje

Merkur je najmanjši planet v Osončju in notranji planet, najbližji Soncu. Od njega sta večji dve luni: Ganimed (kroži okoli Jupitra) in Titan (kroži okoli Saturna).

Je kamnit oziroma zemeljski planet, zaradi železne sredice drugi najgostejši v Osončju (5,43 g/cm³). Ko ga opazujemo z Zemlje, je vedno blizu Sonca in se nikoli ne oddalji za več kot 22 stopinj. Ima mene, podobne Luninim.

Merkur

Podatki:

Premer: 4.879,4 km (0,383 Zemljinega)

Masa: 3,302×10²³ kg (0,055 Zemljine)

Povprečna gostota: 5,43 g/cm³

Gravitacija na površju: 0,378 g

Temperatura na površju: od –180 °C
do 430 °C

Število lun: 0

Vrtilni čas: 58,6 dneva

Naklon osi: 2,1 °

Povprečna oddaljenost od Sonca: 57.909.176 km = 0,38 AE = 3,22 svetlobne minute

Izsrednost tira: 0,206

Obhodni čas: 87,97 dneva (3/2 vrtilnega časa)

Prerez Merkurja

Merkurjeva orbita

Animacija

Narration

Prva opažanja o Merkurju so bila zapisana v prvem tisočletju pr. n. št. Pred 4. stoletjem pr. n. št. so grški astronomi verjeli, da vidijo dva ločena planeta, enega ob sončnem vzhodu, drugega ob sončnem zahodu. Prvemu so dali ime Apolon, drugemu Hermes. Pozneje je Pitagora ugotovil, da gre za isti planet. Ime je prevzeto od Rimljanov, ki so ga poimenovali po bogu Merkurju. V Grčiji mu ustreza Hermes, božji sel, varuh popotnikov in vodnik mrtvih duš.

O Merkurju je na voljo razmeroma malo podatkov. Obiskali sta ga dve vesoljski sondi. Prva, Mariner 10, je kartirala samo 45 odstotkov površine planeta. Druga, MESSENGER, je bila izstreljena leta 2004. Mimo Merkurja je letela večkrat in fotografirala skoraj celotno površino. Leta 2011 so jo utirili v orbito planeta (sonda Messenger).

Merkur je najmanjši planet v Osončju in notranji planet, najbližji Soncu. Od njega sta večji dve luni: Ganimed (kroži okoli Jupitra) in Titan (kroži okoli Saturna).

Je kamnit oziroma zemeljski planet, zaradi železne sredice drugi najgostejši v Osončju (5,43 g/cm³).

Ko ga opazujemo z Zemlje, je vedno blizu Sonca in se nikoli ne oddalji za več kot 22 stopinj. Ima mene, podobne Luninim.

Površina planeta je podobna površini Lune: izmenjujejo se planote, kraterji, ognjeniške ravnice, nagubane gore, skalnata območja in doline. Krožno kotlino Caloris s premerom 1.400 km je morda ustvaril močan udarec.

Površina Merkurja prejema šestkrat več sončnega sevanja kot Zemlja. Dnevna stran je zelo vroča, nočna pa zelo hladna. Za to sta kriva odsotnost ozračja, ki bi izenačevalo temperaturo, in zelo počasno vrtenje. Merkurjev albedo (odbojnost svetlobe) je najnižji od vseh planetov.

Glede na material in kemično sestavo je Merkur zemeljski planet. Ima skoraj enako gostoto kot Zemlja, vsebnost železa pa je dvakrat višja. Jedro iz železa in niklja predstavlja približno 75 % celotnega planetovega polmera in 80 % planetove skupne mase. Moč Merkurjevega magnetnega polja je samo 1 % Zemljine.

Povezani dodatki

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Mars

Na rdečem planetu iščejo sledi vode in življenja.

Neptun

Neptun je zunanji, od Sonca najbolj oddaljeni planet in najmanjši od plinastih orjakov.

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Rimska cesta

Naša galaksija ima premer okoli 100.000 svetlobnih let, v njej pa je 100 milijard zvezd, in ena od teh je Sonce.

Saturn

Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.

Sistem Pluton-Haron

Največja Plutonova luna je Haron.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

The Cassini-Huygens Mission (1997-2017)

The Cassini spacecraft was exploring Saturn and its moons for nearly 20 years.

Uran

Uran je sedmi planet od Sonca, zunanji planet in plinasti orjak.

Venera

Venera je drugi planet od Sonca in drugo najsvetlejše telo na nočnem nebu (za Zemljino Luno).

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Zgradba Zemlje (srednja raven)

Zemlja je sestavljena iz več plasti oziroma ovojev.

Added to your cart.