Mednarodna vesoljska postaja

Mednarodna vesoljska postaja

Vesoljska postaja, ki je bila zgrajena s sodelovanjem 16 držav, zagotavlja stalno prisotnost človeka v vesolju.

Geografija

Keywords

Vesoljska postaja, ISS, Mednarodna vesoljska postaja, Kupola, Usoda, modul, Zarya, Enotnost, Zvezda, Nenavadnost, astronavt, prostor obleka, spacewalk, solar panel, giroskop, baterija, astrofizika, vesoljske raziskave, astronomija, geografija, fizika

Povezani dodatki

Questions

  • Kako se glasi kratica angleškega imena mednarodne vesoljske postaje?
  • Kakšen modul je Destiny?
  • Kakšen modul je Harmony?
  • Kakšen modul je Unity?
  • Kakšen modul je Zarja?
  • Od kdaj je osebje prisotno na Mednarodni vesoljski postaji?
  • Kaj pomeni kratica NASA?
  • Kdaj je krenil na pot prvi modul Mednarodne vesoljske postaje?
  • Kateri je bil prvi raziskovalni modul Mednarodne vesoljske postaje?
  • Kje so izdelali robotsko roko Canadarm2?
  • Kaj Mednarodni vesoljski postaji služi kot vir energije?
  • S čim preoblikuje Mednarodna vesoljska postaja sončno energijo v električno?
  • Ali drži?\nOzračje v bivalnem delu Mednarodne vesoljske postaje ima enako sestavo in tlak kot ozračje na Zemlji.
  • Koliko stranišč je na Mednarodni vesoljski postaji od leta 2015?
  • Ali drži?\nVesoljska postaja je usmerjena tako, da se lahko sončne celice v vsakem trenutku obrnejo k Zemlji.
  • Ali drži?\nVesoljska postaja je usmerjena tako, da je proti Zemlji obrnjen vedno isti del bivalnih modulov.
  • Kolikokrat dnevno astronavti na Mednarodni vesoljski postaji vidijo sončni vzhod in zahod?
  • Kakšen modul je Zvezda?
  • Kateri je bil prvi modul Mednarodne vesoljske postaje?
  • Na kakšni višini kroži Mednarodna vesoljska postaja?
  • V kolikšnem času naredi Mednarodna vesoljska postaja en krog okoli Zemlje?
  • Vesoljska agencija katere države je NASA?
  • Kakšen modul je Kibo PM?
  • Kje so izdelali modul Kibo?
  • Kako imenujemo obleko, v kateri se lahko astronavti premikajo v vesolju?
  • Kako imenujemo dejavnost, ki jo astronavti izvajajo zunaj vesoljske ladje, v vesolju?
  • Kako imenujemo glavno robotsko roko Mednarodne vesoljske postaje?
  • Kako se imenuje opazovalni modul, ki so ga leta 2010 poslali na postajo?
  • Koliko oken ima opazovalni modul Cupola?
  • Za katero lastnost zraka sistem za ohranjanje življenja na Mednarodni vesoljski postaji NE skrbi?
  • Za kaj NE skrbi sistem za ohranjanje življenja na Mednarodni vesoljski postaji?

Scenes

Vesoljska postaja

  • Mednarodna vesoljska postaja (International Space Station – ISS)
  • sončne celice
  • mrežna konstrukcija
  • robotska roka2 Canadarm

Struktura

Modul Destiny

  • raziskovalni laboratorij
  • krmila
  • aluminijasta konstrukcija

Modul Zvezda

  • oddelek za spanje (2 kosa)
  • oprijemala za lažje premikanje

Modul Cupola

Vesoljski sprehod

  • astronavt
  • skafander
  • priključitev na robotsko roko
  • robotska roka2 Canadarm

Animacija

Narration

International Space Station, krajše ISS, oziroma Mednarodna vesoljska postaja je vesoljska postaja na nizki Zemljini tirnici. Postaja kroži okoli 360 km visoko in v 92 minutah naredi en krog okoli našega planeta.

Prvi modul vesoljske postaje, ki je bila načrtovana in zgrajena z mednarodnim sodelovanjem, je bila ruska Zarja, ki je sprva služila kot baza za vesoljsko postajo z vsemi potrebnimi funkcijami. Izstreljena je bila 20. novembra 1998. Dva tedna zatem ji je sledil Unity, ameriški povezovalni modul. Servisni modul Zvezda so julija 2000 priključili na prva dva modula.

Konstrukcija ISS-ja se je zatem dopolnjevala z moduli, ki so jih poslali na postajo, z elementi vezne mrežne konstrukcije in potrebno opremo. Med prve spada ameriški raziskovalni modul Destiny, ki so ga na postajo poslali februarja 2001.

Prva človeška posadka, v kateri sta bila dva ruska in en ameriški astronavt, je na postajo prispela 2. novembra 2000. Od takrat stalno človeško prisotnost v vesolju vedno zagotavlja vsaj dvočlanska posadka.

Zrak v bivalnih modulih ISS-ja ima enako sestavo in tlak kot ozračje Zemlje. Oskrbovanje s kisikom zagotavljajo naprave modulov Zvezda in Tranquility, dušik pa se dostavlja z Zemlje. Sistem za ohranjanje življenja je odgovoren tudi za uravnavanje vlage v zraku ter za ravnanje z vodo in odpadki. Vesoljska postaja ima dve stranišči, in sicer na modulih Zvezda in Tranquility. Ker vidijo astronavti, ki bivajo na postaji, v 24 urah šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, v nočnih urah univerzalnega koordiniranega časa zatemnijo okna.

Zaradi varnosti osebja in opreme so postajo opremili tudi s požarnim alarmnim sistemom in opremo za gašenje.

Delovni dan astronavtov traja 10 ur, njihova temeljna naloga je raziskovanje. Ob stalnem pridobivanju ogromne količine podatkov z različnimi meritvami opravljajo nešteto raziskav, velikokrat tudi na sebi.

Dela ne opravljajo samo znotraj sten vesoljske postaje, saj na vesoljskih sprehodih – ob vzdrževalnih in serviserskih nalogah – izvajajo tudi različne meritve.

Vesoljski sprehodi so raznovrstni. Razlikujemo privezan in neprivezan vesoljski sprehod. Pri prvem je astronavt s "popkovino" privezan na vesoljsko postajo ali njen sistem za ohranjanje življenja. V drugem primeru skafander in nanj priključene naprave zagotavljajo nujne življenjske pogoje, pri gibanju pa pomaga naprava za manevriranje.

Delo v vesolju olajšujejo zunanje robotske roke. Glavna robotska roka vesoljske postaje je kanadska Canadarm2, ki ima pomembno vlogo tudi pri širitvi in vzdrževanju postaje.

ISS z energijo oskrbujejo ogromne sončne celice, ki sončno energijo preoblikujejo v električno energijo. Vesoljska postaja ima giroskope in šobe nastavljene tako, da se lahko sončne celice v vsakem trenutku obrnejo k Soncu. V času zatemnitev, ki so posledica kroženja, se stalnost oskrbovanja z energijo zagotavlja z napolnjenimi akumulatorji.

V programu sodeluje 16 držav, delovanje Mednarodne vesoljske postaje, ki je eno največjih in najdražjih vesoljskih plovil v zgodovini raziskovanja vesolja, pa bodo zagotavljale do leta 2020. Daljinsko vodeno uničenje bo pomenilo konec potovanja vesoljske postaje okoli Zemlje.

Povezani dodatki

Vesoljski teleskop Hubble

Na delovanje vesoljskega teleskopa Hubble atmosferski vplivi ne učinkujejo.

Breztežnost

Vesoljska ladja je na svojem tiru v stalnem prostem padu.

Odprava Apollo 15 (lunarno vozilo)

Animacija prikazuje lunarno vozilo, ki so ga uporabili pri ameriški vesoljski odpravi Apollo 15.

Pristanek na Luni 20. julija 1969

Neil Armstrong, član posadke Apollo 11, je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune.

Vesoljski teleskop Kepler

Z vesoljskim teleskopom Kepler NASA išče Zemlji podobne planete zunaj našega Osončja.

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Znani astronomi in fiziki

Animacija predstavlja delo astronomov in fizikov, ki so temeljito spremenili naše predstave o vesolju.

Cerera in Vesta

Preučevanje Cerere in Veste nam pomaga spoznavati zgodnje obdobje Osončja in nastanek kamnitih planetov.

Keplerjevi zakoni gibanja planetov

Johannes Kepler je opredelil tri pomembne zakone, ki opisujejo gibanje planetov.

Naši astronomski sosedje

Predstavitev bližnjih in daljnih astronomskih sosedov od Osončja do galaksij

Odprava New Horizons

Vesoljska sonda odprave New Horizons je bila izstreljena leta 2006. Proučevala bo Plutona in Kuiperjev pas.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Planeti, velikosti

Okoli Sonca krožijo notranji kamniti planeti in veliki zunanji plinasti orjaki.

Raketoplan

Raketoplani so bila Nasina vesoljska plovila s posadko z možnostjo večkratne uporabe.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Satelitska navigacija

Globalni sistem za določanje položaja (GPS) sestavlja 24 satelitov. Za določanje našega trenutnega položaja morajo biti vidni vsaj štirje.

Vrste umetnih satelitov

Umetne satelite, ki krožijo okoli Zemlje, uporabljamo v civilne in vojaške namene.

Fuzijski reaktor

Fuzija atomskega jedra je okolju prijazen in praktično neomejen vir energije.

Gagarinov polet v vesolje (1961)

Jurij Gagarin je kot prvi človek v vesolje poletel 12. aprila 1961 iz sovjetskega Bajkonurja z vesoljsko ladjo Vostok 1.

Raziskovanje Marsa

Zgradbo Marsa in možne sledi življenja na njem raziskujejo z vesoljskimi sondami in robotskimi vozili.

Sputnik 1 (1957)

Sovjetski umetni satelit je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki so ga z Zemlje poslali v vesolje (oktobra 1957).

Vesoljski sondi Voyager

Vesoljski sondi Voyager sta prva umetna objekta, ki sta zapustila Osončje. Zbirata podatke o vesolju in nosita sporočilo z Zemlje.

Zemljino magnetno polje

Severni in južni magnetni pol Zemlje ležita v bližini geografskega severnega in južnega tečaja.

Added to your cart.