Luna

Luna

Edini satelit našega planeta: Luna

Geografija

Keywords

Luna, Nastanek Lune, Satelitske, Earth, Osončje, Lunin tir, Uranova ravnina kroženja, astronomija, Čas kroženja, fizikalno, površina Lune, moon faza, geografija, fizika

Povezani dodatki

Scenes

Zemljina orbita

Zemlja je tretji planet od Sonca v Osončju. Med planeti je peta po velikosti. Med trdnimi oz. kamnitimi planeti ima največji premer ter največjo maso in gostoto. Je edini planet, za katerega vemo, da je na njem življenje. Po današnjih ugotovitvah je Zemlja nastala pred 4,57 milijarde let, življenje pa se je na njenem površju pojavilo milijardo let za tem.

Zemlja se v času, ko naredi en krog okoli Sonca, 365,25-krat zavrti okoli svoje osi. To časovno obdobje je eno leto. Tirna hitrost Zemlje je 30 km/s.

Nagib Zemljine vrtilne osi glede na pravokotnico na ravnino kroženja je 23,5°. Posledica tega je, da se v enem letu na istem mestu spreminja kot, pod katerim padajo Sončevi žarki, zaradi česar se menjavajo letni časi. Zemlja se glede na Sonce v 24 urah enkrat zavrti okoli svoje osi. Zaradi centrifugalne sile, ki nastane kot posledica vrtenja, je Zemlja rahlo sploščena.

Edini spremljevalec oziroma satelit Zemlje je Luna, ki je nastala pred 4,53 milijarde let. Njena gravitacija povzroča plimovanje, ki ohranja vrtilno os pod približno stalnim kotom in rahlo upočasnjuje vrtenje Zemlje (dolžina dneva se v 100 letih poveča za 0,002 sekunde).

Lunina orbita okoli Zemlje

Luna je nastala kmalu po nastanku planetov kot posledica trka protozemlje in telesa, velikega kot Mars. Pri tem je iz Zemljinega plašča izvrglo veliko količino snovi, ki se je v obliki diska razporedila na tir okoli novonastale Zemlje. Ta snov se je zaradi trkov kmalu oblikovala v nebesno telo, in tako je nastala Luna. Takrat je bila približno 20-krat bliže Zemlji, kot je danes. Njen premer je 1/4 Zemljinega premera, je edinstveno velika luna v notranjem Osončju (kamor spadajo prvi štirje Soncu najbližji planeti). V primerjavi z matičnim planetom je Luna nrelativno največji naravni satelit v Osončju.

Medtem ko se gibljeta okoli Sonca, Zemlja in Luna krožita tudi okoli skupnega težišča, ki je pod površjem Zemlje. Luna izvaja tako imenovano vezano kroženje, vrtilni čas in čas kroženja se ujemata, zaradi česar vidimo vedno isto stran Lune. Luna obkroži Zemljo v 27,32 dneva, obdobje fazne spremembe (od polne lune do polne lune) pa je 29,53 dneva.

Luna ima zelo pomemben vpliv na Zemljo. Če je ne bi bilo, bi se na Zemlji marsikaj dogajalo drugače. Luna je imela velik vpliv tudi na evolucijo: plimovanje je součinkovalo pri širitvi življenja iz vode na kopno. Luna je stabilizirala osni nagib Zemlje, zato je lahko podnebje ostalo relativno stalno. Največji vpliv plimovanja je upočasnitev vrtenja Zemlje okoli njene osi oziroma počasno naraščanje dolžine dneva. Pred 400 milijoni let je bilo leto dolgo približno 400 dni, ker je bil dan dolg samo 21,8 ure. Plimski izboklini, ki ju povzroča Luna, imata povratni vpliv tudi na Luno samo, zato se Luna počasi oddaljuje od Zemlje, njena tirna dolžina se vsako leto poveča za 4 cm.

Luna

Lunina površina

Luna je peti največji satelit v Osončju.

Okoli Zemlje kroži na razdalji 384.000 km. Njen premer znaša četrtino Zemljinega, masa pa enainosemdesetino Zemljine, zato je gravitacija na Luni šibkejša.
Njena površina se čez dan ogreje na 130 ⁰C, ponoči pa se zaradi močnega toplotnega sevanja ohladi na –160 ⁰C.

Površje večinoma sestavljajo vulkanske kamnine, ki so prekrite z debelo plastjo drobirja. Na Luni lahko vidimo temnejše nižine, imenovane morja, in svetlejša višavja.
Kotline, ki jih obdajajo gore in kraterji, so nastale ob padcih ogromnih meteoritov. Plast vulkanskih kamnin in kraterji, ki so nastali v geoloških procesih, pa pričajo, da so bili na Luni nekoč dejavni ognjeniki.

Luna je za zdaj poleg Zemlje edino nebesno telo, kamor je stopila človeška noga. Ameriški predsednik John F. Kennedy je 25. maja 1961 napovedal, da bo človek še v tistem desetletju potoval na Luno in se varno vrnil na Zemljo.

Prva odprava s posadko, Apollo 11, je krenila na pot 1969. 21. julija sta na Luno stopila prva človeka, Neil Armstrong in Buzz Aldrin. "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." To so bile prve Armstrongove besede, ko je stopil iz lunarnega modula.

Prerez Lune

Animacija

Lunine faze (mene)

Lunin mrk

Povezani dodatki

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Lunin mrk

Lunin mrk nastopi, ko Luna potuje skozi Zemljino senco.

Lunine faze (mene)

Med Luninim kroženjem okoli Zemlje vidimo z dane točke na Zemlji različne dele osvetljene Lune.

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Odprava Apollo 15 (lunarno vozilo)

Animacija prikazuje lunarno vozilo, ki so ga uporabili pri ameriški vesoljski odpravi Apollo 15.

Pristanek na Luni 20. julija 1969

Neil Armstrong, član posadke Apollo 11, je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune.

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Jupiter

Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.

Merjenje časa

Prvi koledarji in prve naprave za merjenje časa so se pojavili v vzhodnih civilizacijah.

Razvoj Osončja

Razvoj Sonca in planetov se je začel z zgoščevanjem oblaka prahu pred okrog 4,5 milijarde let.

Sončev mrk

Sončev mrk nastopi, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo in Luna deloma ali popolnoma zakrije Sonce.

Sputnik 1 (1957)

Sovjetski umetni satelit je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki so ga z Zemlje poslali v vesolje (oktobra 1957).

Vrste umetnih satelitov

Umetne satelite, ki krožijo okoli Zemlje, uporabljamo v civilne in vojaške namene.

Osončje, orbite planetov

V Osončju kroži 8 planetov na eliptičnem tiru.

Radarski poskus z Luno (Zoltán Bay, 1946)

Leta 1946 je madžarski znanstvenik prvi zaznal odboj radarskih signalov z Lune.

Sonce

Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Večino Sončeve mase sestavlja vodik.

Zanimivosti iz geografije - astronomija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja astronomije.

Added to your cart.