Ledenik (srednja raven)

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Geografija

Keywords

glacier, ledeniški potok, glacial ledu, ledeniški jezik, ledeniška vrata, snežna meja, Led, sneg, morena, Dolina, Firn, staljena voda, voda, segrevanje, Taljenje, narava, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Ledenik

Ledenik je večja gmota ledu, ki zaradi težnosti drsi po pobočju navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer se zaradi pogostega sneženja sneg nabira v več plasteh. Zaradi prekristalizacije snega, ki je posledica pritiska zgornjih plasti na spodnje ter ponavljajočega se taljenja, zmrzovanja in pronicanja vode v globino, nastaja gost zrnat sneg – firn. Iz njega se v globljih plasteh zaradi večjih pritiskov počasi iztisne zrak. Tako postopoma nastane ledeniški led, ki je modrikaste barve. Ledena gmota začne polzeti navzdol v obliki ledenika.

Ledenik s površja odnaša nesortirano in po velikosti zelo različno gradivo, ki ga potem odlaga nižje v obliki posebnih nasipov. Imenujemo jih ledeniške morene. Ena od njih je talna morena, ki se nabira pod samim ledenikom. Ledenik močno preoblikuje površje. Iz doline v obliki črke V nastane koritasta dolina v obliki črke U. Ko se ledenik premakne pod snežno mejo, se začne taliti. Njegov najbolj spodnji del je čelo ledenika. Morena, ki se odloži za njim, je čelna morena. Skozi njo se prebija ledeniški potok. Če mu čelna morena zapre pot, nastane ledeniško jezero.

Definicije pojmov:

Snežna meja: Meja večnega snega, nadmorska višina, nad katero sneg vse leto ne skopni.

Firn: Gost zrnat sneg, ki je ena od stopenj prehoda med novozapadlim snegom in ledeniškim ledom. Firn nastane nad snežno mejo zaradi prekristalizacije snega, ki je posledica pritiska zgornjih plasti na spodnje ter ponavljajočega se taljenja, zmrzovanja in pronicanja vode v globino. Z iztiskanjem zraka iz njega postopoma nastane ledeniški led.

Ledenik: Velika gmota ledu, ki nastane nad snežno mejo iz zrnatega snega, in zaradi težnosti počasi drsi navzdol. Med premikanjem spreminja obliko in ob pomoči kamnitega gradiva, ki ga prenaša, dolbe površje pod seboj. Tako nastane koritasta dolina v obliki črke U.

Premikanje ledenika

Animacija

Posledica otoplitve

Človek je že stoletja zaznaval, da se obseg ledenikov spreminja. V zadnjih desetletjih se je taljenje ledenikov pospešilo. Po koncu male ledene dobe, ki je trajala od 1350 do 1850, so povprečne temperature na Zemlji porasle, kar je povzročilo zmanjševanje in umikanje ledenikov. V obdobju 1950 do 1980 je nastopila manjša ohladitev, ki je začasno upočasnila umikanje ledenikov, vendar se ti od leta 1980 naprej zaradi globalnega segrevanja ozračja spet pospešeno zmanjšujejo in umikajo.

Ta proces negativno vpliva na življenjske razmere prebivalstva in na globalno okoljsko ravnovesje. Kopenski led je glavni rezervoar sladke vode na svetu. Zaradi prekomernega taljenja ledenikov postajajo nekateri viri pitne vode in vode za namakanje čedalje bolj ogroženi. Nekatere živalske vrste (na primer losos), odvisne od oskrbe z vodo iz ledenikov, lahko izginejo. Poleg tega moramo v 21. stoletju računati na dvig gladine svetovnega morja za več 10 cm, kar bi na dolgi rok lahko ogrozilo obalna mesta.

Vzrok za umikanje ledenikov je globalno segrevanje ozračja, ki je posledica povečanja deleža toplogrednih plinov v ozračju.

Vpliv na reliefne oblike

Narration

Ledenik je večja gmota ledu, ki zaradi težnosti drsi po pobočju navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer se zaradi pogostega sneženja sneg nabira v več plasteh. Zaradi prekristalizacije snega, ki je posledica pritiska zgornjih plasti na spodnje ter ponavljajočega se taljenja, zmrzovanja in pronicanja vode v globino, nastaja gost zrnat sneg – firn. Iz njega se v globljih plasteh zaradi večjih pritiskov počasi iztisne zrak. Tako postopoma nastane ledeniški led, ki je modrikaste barve. Ledena gmota začne polzeti navzdol v obliki ledenika.

Ledenik s površja odnaša nesortirano in po velikosti zelo različno gradivo, ki ga nižje odlaga v obliki posebnih nasipov. Imenujemo jih ledeniške morene. Ena od njih je talna morena, ki se nabira pod samim ledenikom. Ledenik močno preoblikuje površje. Iz doline v obliki črke V nastane koritasta dolina v obliki črke U. Ko se ledenik premakne pod snežno mejo, se začne taliti. Njegov najbolj spodnji del je čelo ledenika. Morena, ki se odloži za njim, je čelna morena. Skoznjo se prebija ledeniški potok. Če mu čelna morena zapre pot, nastane ledeniško jezero.

Povezani dodatki

Fjord

Dolg, ozek in globok morski zaliv, nastal iz ledeniško preoblikovane rečne doline, ki jo je po koncu poledenitve zalilo morje.

Ledenik (osnovna raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Poledenitev

Zadnja ledena doba se je končala pred približno 10.000 leti.

Učinek tople grede

Učinek tople grede se zaradi človekovega delovanja stopnjuje in povzroča globalno segrevanje ozračja.

Eolski reliefi v puščavah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju puščav.

Icebergs

Icebergs are blocks of frozen freshwater floating in the sea.

Kroženje vode (osnovna raven)

Voda na našem planetu nenehno kroži.

Obalni relief

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.

Oblike rečnega reliefa

Reke imajo pomembno vlogo pri oblikovanju Zemljinega površja; povzročajo erozijo ter prenašajo in odlagajo usedline.

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Slap

Slap nastane tam, kjer se voda na svoji poti spušča čez navpično steno.

Sloji v gozdu

Slojevitost različnih vrst gozdov je lahko različna.

The development of lakes

Standing bodies of water can form in depressions on the surface by both endogenic and exogenic forces, as well as by human activity.

Toplotni pasovi

Na Zemlji razlikujemo toplotne pasove, podnebne tipe in rastlinske pasove.

Višinski pasovi

V goratih predelih se podnebje, lastnosti prsti, rastlinje in živalstvo z višino spreminjajo.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Gejzir

Gejzir v presledkih bruha v zrak vrelo vodo in paro.

Gubanje (napredna raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Gubanje (srednja raven)

Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Tradicionalni način življenja Inuitov

Značilna bivališča Inuitov, ki živijo v arktičnih prostranstvih, so igluji.

Added to your cart.