Kavka

Kavka

Kavke se večinoma pojavljajo v jatah, pogosto jih najdemo v mestih. Njihovo zapleteno socialno obnašanje je podrobno raziskoval Konrad Lorenz.

Biologija

Keywords

Kavka, Družina Corvidae, Gnezdo, insessores, ptičje pero, kljun, živali, Vretenčarji, ptice, ptič, omnivorous, biologija

Povezani dodatki

Scenes

Kavka

Zgradba

  • Dolžina telesa: 30–40 cm
  • Razpon kril: 65–75 cm
  • Telesna masa: 200–250 g

Gnezdo

  • mladič - Vzletijo 28–35 po izvalitvi. Zatem jih starša vsaj še štiri tedne hranita.
  • jajce - Samica izleže 4–5 značilnih modrikasto zelenih jajc, iz katerih se po 17–18 dneh izvalijo mladiči. Vali samica.
  • gnezdo - Kavke živijo v monogamni vezi. Gnezda gradijo v duplih dreves, skalnih razpokah, zgradbah in jih obložijo z lasmi, travo in drugimi materiali.

Animacija

Narration

Kavka je vsejed: prehranjuje se predvsem s členonožci, črvi, sadjem in jagodičevjem.
Podobno kot vrane, se tudi kavke rade igrajo z bleščečimi, svetlikajočimi se predmeti.
Kavke živijo v jatah, pogosto se zadržujejo v mestih. Njihovo zapleteno socialno obnašanje je podrobno raziskoval etolog Konrad Lorenz, Nobelov nagrajenec. Za jato ja značilna hierarhija.

Kavke živijo v monogamni vezi. Gnezda gradijo v duplih dreves, skalnih razpokah, zgradbah in jih obložijo z lasmi, travo in drugimi materiali. Samica izleže 4–5 značilnih modrikasto zelenih jajc, iz katerih se po 17–18 dneh izvalijo mladiči. Vali samica. Mladiči vzletijo 28–35 po izvalitvi. Zatem jih starša vsaj še štiri tedne hranita.

Povezani dodatki

Tipi ptičjega peresa

Animacija prikazuje pomembnejše tipe ptičjega peresa: zgradbo puhastih, krovnih in letalnih peres.

Življenjski krog vretenčarjev

Življenjski krog vretenčarja se začne z nastankom razmnoževalnih celic posameznega organizma in konča z nastankom razmnoževalnih celic naslednje generacije.

Arktična čigra

Arktična čigra je vrsta ptice, ki naredi najdaljšo selitveno pot na Zemlji.

Kos

Animacija na primeru kosa prikazuje zgradbo ptičjega jajca in zgradbo ptičje kosti.

Mlakarica

Na primeru mlakarice bomo spoznali anatomsko zgradbo ptičev.

Praptič (arheopteriks)

Bil je prehodna oblika med plazilci in ptiči, zato je imel lastnosti obeh. Splošno priznan kot najstarejši ptič.

Rjavi lunj

Ujeda, ki je pri nas pogost preletnik in izjemno redek gnezdilec.

Sokol plenilec

Sokol plenilec je ptica ujeda velikega telesnega ustroja, razširjena v Evraziji.

Vodomec

Značilne barve so vodomcu v pomoč pri lovu in skrivanju.

Cesarski pingvin

Na antarktičnih obalah živeča ptica, ki se je prilagodila na mraz in plavanje.

Added to your cart.