Kako deluje digitalni fotoaparat?

Kako deluje digitalni fotoaparat?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje digitalnega fotoaparata.

Tehnika

Keywords

Kamera, digitalni, slika, fotografija, objektiv, bliskavica, spominska kartica, zaslon, LCD, Resolucija, pixel, fokusirna leča, diaphgram, svetlobno tipalo, električni senzor, filter za barve, svetloba, fotoelektrični učinek, tehnologija, Informacijska tehnologija

Povezani dodatki

Scenes

Digitalni fotoaparat

  • objektiv
  • baterija
  • krmilne tipke
  • bliskavica - Mesto, kamor se pritrdi zunanji vir svetlobe.
  • izbira načina
  • spominska kartica
  • iskalo
  • zaslon LCD
  • gumb za vklop
  • ohišje
  • sprožilec

Zgradba digitalnih fotoaparatov je zelo podobna zgradbi klasičnih naprav. Najpomembnejši sestavni deli so ohišje, objektiv, zaslonka, zaklop in na svetlobo občutljiva površina (svetlobno tipalo). Razlika je ta, da digitalni fotoaparati pretvorijo posnetek v električne signale in ga v tej obliki tudi shranijo, pri analognih fotoaparatih pa svetloba povzroči kemično spremembo na svetlobno občutljivem filmu.

Digitalnih fotoaparatov je več vrst. Najbolj znani so digitalni zrcalnorefleksni fotoaparati (DSLR) z izmenljivimi objektivi. Vse bolj razširjeni so tudi brezzrcalni fotoaparati (MILC).

Kompaktni fotoaparati nimajo izmenljivih objektivov. Znotraj te kategorije najdemo "bridge" fotoaparate s širokim razponom povečav. So premostitveni tip med najpreprostejšimi napravami in kakovostnejšimi fotoaparati DSLR. Večina digitalnih fotoaparatov zmore tudi snemati videoposnetke.

Pot svetlobe

  • objektiv - Niz leč, ki zbira svetlobne žarke. Zrcalnorefleksni fotoaparati imajo izmenljive.
  • zaklop - Ob stisku sprožilca se razpre in odpre pot svetlobi. Z nastavljanjem njegove hitrosti se uravnava tudi svetlost posnetka.
  • pentaprizma - Petstrana steklena prizma, ki podobo zasuče, zato da v iskalu ni obrnjena na glavo.
  • zrcalo - Polprozoren predmet, ki se ob stisku sprožilca obrne navzgor in usmeri svetlobo oz. podobo proti iskalu.
  • fokusna leča - Zbira svetlobo za tipala za samodejno ostrenje.
  • iskalo - Skozenj fotograf vidi podobo, kot jo ustvarjajo leče objektiva.
  • sekundarno zrcalo - Usmerja svetlobo proti tipalom za samodejno ostrenje.
  • svetlobno tipalo - Vsebuje na milijone svetlobnih pik in pretvarja svetlobo v električne signale.
  • zaslonka - Napravica, ki se odpira in zapira ter tako nadzoruje količino vpadne svetlobe.
  • vpadna svetloba
  • apertura (odprtina v zaslonki)

Ko posnamemo fotografijo, se svetlobni žarki zberejo v objektivu, nizu leč, katerih položaj se lahko spreminja. Tako lahko prilagajamo povečavo oz. približamo ali oddaljimo objekt. Nastavljamo lahko tudi goriščno razdaljo, točko, v kateri se svetlobni žarki stikajo, tako da je objekt bolj ali manj izostren. Objektiv vsebuje več leč zato, da lahko popravi nepravilnosti zaradi optičnih napak.

Svetloba nato potuje skozi aperturo, odprtino v zaslonki takšne ali drugačne širine, ki nadzira, koliko svetlobe vstopi v leče. Če je svetlobe preveč, se odprtina zoži, če je svetlobe premalo, se odprtina razširi. Z aperturo se prilagaja tudi globinsko ostrino. Ožja je odprtina, globlja je ostrina; izostrena sta tako objekt kot ozadje. Širša je odprtina, plitkejša je ostrina; izostren je samo objekt.

Pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih svetloba potuje skozi zaslonko, doseže pod kotom postavljeno zrcalo in se odbije skozi pentaprizmo v iskalo. Pentaprizma poskrbi, da podoba, ki jo vidimo v iskalu, ni obrnjena na glavo. Nekateri fotoaparati imajo polprozorno zrcalo, za njim pa nanj pravokotno sekundarno zrcalo. To drugotno zrcalo usmeri del svetlobe proti fokusni leči in nato nizu tipal, ki upravljajo samodejno ostrenje.

Ko fotografiramo, se zrcalo usmeri navzgor, svetloba potuje naravnost skozi istočasno odprti zaklop in doseže na svetlobo občutljivo površino, svetlobno tipalo. Če je svetloba močna, je zaklop odprt krajši čas, če je svetloba šibka, pa daljši čas. Krajši čas osvetlitve in bolj razprta zaslonka sta idealna za premikajoče se objekte, zato da slika ni motna. Daljši čas osvetlitve je primeren za nočno slikanje zvezd, fotoaparat pa naj bo položen na stojalo.

Svetloba potuje skozi zaklop, doseže svetlobno tipalo, ki ga sestavlja na milijone svetlobnih pik (pikslov), in se pretvori v električne signale, ki jih potem obdela procesor fotoaparata in shrani na spominsko kartico, vsak piksel v isti obliki.

Občutljivost ISO pomeni občutljivost svetlobnega tipala na svetlobo in ima širok razpon. Če povečamo vrednost ISO, se poveča tudi količina šumov v posnetku. Sodobni fotoaparati lahko samodejno prilagajajo nastavitve ostrenja, širine odprtja zaslonke, hitrosti zaklopa in vrednosti ISO, omogočajo pa tudi polsamodejno ali ročno nastavljanje.

Fotoaparati zmorejo snemati barvne fotografije zaradi drobnih rdečih, zelenih oz. modrih barvnih filtrov na vsakem pikslu. Elektronika fotoaparata tako prepozna, katero barvo svetlobe je zajel posamezen piksel.

Pri brezzrcalnih fotoaparatih svetloba neposredno doseže svetlobno tipalo. Podoba, ki jo "vidijo" leče, je tako vedno vidna na zaslonu LCD in obenem iskalu na zadnjem delu fotoaparata.

Fotografiranje

  • apertura (odprtina v zaslonki)
  • vpadna svetloba
  • objektiv
  • zaslonka
  • leče
  • zrcalo
  • pentaprizma
  • iskalo
  • zaklop
  • svetlobno tipalo (CCD ali CMOS)
  • barvni filter
  • piksel (svetlobna pika)
  • fotodioda
  • fotoelektrični učinek
  • nabit elektron

Dodaten pribor

  • fotoaparat
  • bliskavica
  • stojalo

Za snemanje izvrstnih fotografij poleg fotoaparata pogosto potrebujemo dodaten pribor, saj je težko fotografirati na primer ob šibki svetlobi. Če ni dovolj svetlo, mora biti zaklop fotoaparata odprt dlje, kar ob tresenju naprave oz. gibanju objekta povzroči motno sliko. Bliskavica služi kot umeten vir svetlobe, stojalo pa preprečuje tresenje fotoaparata med snemanjem.

Animacija

  • objektiv
  • baterija
  • krmilne tipke
  • bliskavica - Mesto, kamor se pritrdi zunanji vir svetlobe.
  • izbira načina
  • spominska kartica
  • iskalo
  • zaslon LCD
  • gumb za vklop
  • ohišje
  • sprožilec
  • fotoaparat
  • bliskavica
  • stojalo
  • apertura (odprtina v zaslonki)
  • vpadna svetloba
  • objektiv
  • zaslonka
  • leče
  • zrcalo
  • pentaprizma
  • iskalo
  • zaklop
  • svetlobno tipalo (CCD ali CMOS)
  • barvni filter
  • piksel (svetlobna pika)
  • fotodioda
  • fotoelektrični učinek
  • nabit elektron

Narration

Zgradba digitalnih fotoaparatov je zelo podobna zgradbi klasičnih naprav. Najpomembnejši sestavni deli so ohišje, objektiv, zaslonka, zaklop in na svetlobo občutljiva površina (svetlobno tipalo). Razlika je ta, da digitalni fotoaparati pretvorijo posnetek v električne signale in ga v tej obliki tudi shranijo, pri analognih fotoaparatih pa svetloba povzroči kemično spremembo na svetlobno občutljivem filmu.

Za snemanje izvrstnih fotografij poleg fotoaparata pogosto potrebujemo dodaten pribor, saj je težko fotografirati na primer ob šibki svetlobi. Če ni dovolj svetlo, mora biti zaklop fotoaparata odprt dlje, kar ob tresenju naprave oz. gibanju objekta povzroči motno sliko. Bliskavica služi kot umeten vir svetlobe, stojalo pa preprečuje tresenje fotoaparata med snemanjem.

Ko posnamemo fotografijo, se svetlobni žarki zberejo v objektivu, nizu leč, katerih položaj se lahko spreminja. Tako lahko prilagajamo povečavo oz. približamo ali oddaljimo objekt. Nastavljamo lahko tudi goriščno razdaljo, točko, v kateri se svetlobni žarki stikajo, tako da je objekt bolj ali manj izostren. Objektiv vsebuje več leč zato, da lahko popravi nepravilnosti zaradi optičnih napak.

Svetloba nato potuje skozi aperturo, odprtino v zaslonki takšne ali drugačne širine, ki nadzira, koliko svetlobe vstopi v leče. Če je svetlobe preveč, se odprtina zoži, če je svetlobe premalo, se odprtina razširi. Z aperturo se prilagaja tudi globinsko ostrino. Ožja je odprtina, globlja je ostrina; izostrena sta tako objekt kot ozadje. Širša je odprtina, plitkejša je ostrina; izostren je samo objekt.

Pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih svetloba potuje skozi zaslonko, doseže pod kotom postavljeno zrcalo in se odbije skozi pentaprizmo v iskalo. Pentaprizma poskrbi, da podoba, ki jo vidimo v iskalu, ni obrnjena na glavo. Nekateri fotoaparati imajo polprozorno zrcalo, za njim pa nanj pravokotno sekundarno zrcalo. To drugotno zrcalo usmeri del svetlobe proti fokusni leči in nato nizu tipal, ki upravljajo samodejno ostrenje.

Ko fotografiramo, se zrcalo usmeri navzgor, svetloba potuje naravnost skozi istočasno odprti zaklop in doseže na svetlobo občutljivo površino, svetlobno tipalo. Če je svetloba močna, je zaklop odprt krajši čas, če je svetloba šibka, pa daljši čas. Krajši čas osvetlitve in bolj razprta zaslonka sta idealna za premikajoče se objekte, zato da slika ni motna. Daljši čas osvetlitve je primeren za nočno slikanje zvezd, fotoaparat pa naj bo položen na stojalo.

Svetloba potuje skozi zaklop, doseže svetlobno tipalo, ki ga sestavlja na milijone svetlobnih pik (pikslov), in se pretvori v električne signale, ki jih potem obdela procesor fotoaparata in shrani na spominsko kartico, vsak piksel v isti obliki.

Občutljivost ISO pomeni občutljivost svetlobnega tipala na svetlobo in ima širok razpon. Če povečamo vrednost ISO, se poveča tudi količina šumov v posnetku. Sodobni fotoaparati lahko samodejno prilagajajo nastavitve ostrenja, širine odprtja zaslonke, hitrosti zaklopa in vrednosti ISO, omogočajo pa tudi polsamodejno ali ročno nastavljanje.

Fotoaparati zmorejo snemati barvne fotografije zaradi drobnih rdečih, zelenih oz. modrih barvnih filtrov na vsakem pikslu. Elektronika fotoaparata tako prepozna, katero barvo svetlobe je zajel posamezen piksel.

Pri brezzrcalnih fotoaparatih svetloba neposredno doseže svetlobno tipalo. Podoba, ki jo "vidijo" leče, je tako vedno vidna na zaslonu LCD in obenem iskalu na zadnjem delu fotoaparata.

Povezani dodatki

Optični pripomočki

V uporabi je veliko optičnih pripomočkov, od mikroskopa do teleskopa.

Prvi fotoaparati (dagerotipija)

Francoz Louis Daguerre je izumil prvo tržno uspešno metodo fotografiranja.

Kako deluje elektronski mikroskop?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje elektronskega mikroskopa.

Kako deluje kinoprojektor?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje klasičnega kinoprojektorja.

Kako deluje laserski tiskalnik?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje laserskega tiskalnika.

Kako deluje LCD-zaslon?

LCD-zaslon prikazuje sliko prek zaslona iz tekočih kristalov.

Kako deluje plazma televizor?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje plazma televizorja.

Kako deluje računalniški tomograf ali CT?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje računalniškega tomografa ali CT-ja.

Kako deluje televizor s katodno cevjo?

Animacija prikazuje zgradbo in delovanje televizorja s katodno cevjo.

Korekcija vida

Kratkovidnost in daljnovidnost se korigirata s konveksno in konkavno lečo.

Nastanek slike v očesu

Pri gledanju na daleč in blizu se spreminjata debelina in ukrivljenost očesne leče, kar zagotavlja oster vid tako na blizu kot na daleč.

Oko

Eden najpomembnejših človeških organov. Nastanek električnih impulzov v čutilnih celicah očesa povzroči svetloba.

Optični teleskopi

Animacija prikazuje najpomembnejše optične in radijske teleskope, ki jih uporabljajo v astronomiji.

Kino (ZDA, 1930. leta)

V začetku 20. stoletja so v velemestih ZDA mrzlično gradili kinodvorane.

Added to your cart.