Hagija Sofija (Carigrad)

Cerkev "Sveta modrost" v Istanbulu je bila do leta 1935 največje religiozno poslopje. Takrat so jo spremenili v muzej.

Likovna umetnost

Keywords

Hagija Sofija, bazilika, mošeja, minaret, cerkev, kot muzej, Otomanski, Bizantinski, Turščina, Puran, Konstantinopel, Istanbul, Bosphorus, Anatolija, Pravoslavna, Islam, Krščanstvo, god, v srednjem veku, zgradba, romarsko mesto, marble, Kristus, apostol, arhitektura, cesar, serafin, religija, verske stavbe, Bizantinsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo, zgornja galerija, Kupola, kaligrafija

Povezani dodatki

Scenes

Cerkev

Prerez

Animacija

Notranjost

Svetloba pada skozi številna okna. Sij sveč ustvarja mistično vzdušje v notranjosti bogato okrašene stavbe.

Popek sveta, steber želja, ogromna kaligrafska stekla in čudoviti mozaiki poskrbijo, da je notranjost še bolj posebna.

Seveda tu najdemo vsa mesta, povezana z islamsko vero, minbar, mihrab in mujezinovo ložo, pa tudi sultanovo ložo.

Osrednja kupola

Osrednja kupola Hagie Sophie je visoka 55,6 m, njen premer pa meri 31 m. To ogromno kupolo držijo štiri konkavni trikotni pendentivi, ki jih podpirajo masivni stebri, postavljeni v štiri kote stavbe.

Zgornja galerija

Mozaik Deesis

Deisis mozaik

Deisis mozaik je ustvarjen v 13. stoletju in velja za eno mojstrovin bizantinske umetnosti.
Žalostno je, da se je ohranil samo delček. Izjemno podrobno prikazuje Jezusa Kristusa, Devico Marijo in Janeza Krstnika. Videti se da celo rdečico na Marijinem obrazu in Janezove gube.

Sprehod

Narration

Hagia Sophia, cerkev 'Svete modrosti' stoji v turškem mestu Istanbul. Stavba ima bogato zgodovino, ki se razprostira čez tisočletje in pol.

Prvotno cerkev je v 4. stoletju zgradil sin Konstantina Velikega, ki je tu ustanovil novo glavno mesto Rimskega imperija. Cerkev so večkrat porušili in ponovno zgradili, svojo končno obliko pa je dobila v 6. stoletju. Kasneje, v 13. stoletju, so Križarji začasno to imenitno vzhodno pravoslavno cerkev spremenili v rimskokatoliško.

Ko so Turki leta 1453 zavzeli Konstantinopel, je sultan Mehmed II ukazal, naj cerkev spremenijo v mošejo. Štiri minarete so dodali v drugi polovici 16. stoletja. Poslopje je delovalo kot ena glavnih mošej Islama do leta 1931, ko so jo zaprli. Po reformah v Turčiji so jo leta 1934 odprli kot muzej.

Pravoslavna bazilika, zgrajena v bizantinskem slogu, je arhitekturna mojstrovina. Pogosto jo navajajo kot primer popolne sinteze bizantinskih arhitekturnih elementov. Najbolj poseben element stavbe je zapletena struktura kupole. Gre za izjemen dosežek, glede na dimenzije glavne kupole (56 m v višino in 31 m premera) in podpornega sistema. Štirideset obokanih oken je postavljenih okoli baze kupole, kar daje kupoli videz, da lebdi nad ladjo.

Na zahodni in vzhodni strani se loki nadaljujejo v polovične kupole, ki jih podpirajo manjše eksedre s polovičnimi kupolami. Izjemna velikost notranjosti stavbe je še razširjena. Ladjo obkrožajo sprehajališči z obokano kolonado v pritličju in zgornja galerija s kolonado. Nasprotje med notranjostjo in zunanjostjo je rezultat natančnega načrtovanja: notranjost preprostega, masivnega poslopja je bila zračno in bogato okrašena.

Ta imenitna stavba, zadnji arhitekturni dosežek pozne antike in prva mojstrovina bizantinske arhitekture (skupaj z drugimi strukturami zgodovinskega dela Istanbula), je od leta 1985 vključena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Hagija Sofija (Carigrad)