Grad v Egerju (Ogrska, 16. stoletje)

Grad v Egerju (Ogrska, 16. stoletje)

Grad v Egerju je končno podobo dobil v 16. stoletju in postal pomemben člen v verigi obmejnih utrdb.

Zgodovina

Keywords

Castle of Eger, Eger, veriga mejnih utrdb, Grad, trdnjava arhitektura, Utrdba, mejna utrdba, Trdnjava, Otomansko obleganje, stolp, Gárdonyi, Egri csillagok, katedrala, palača, obleganje, topniški stolp, arhitektura, Madžarščina, Otomanski, v novem veku, Zgodovina

Povezani dodatki

Questions

  • Kako je Géza Gárdonyi opisal obliko gradu v svojem romanu?
  • Je res, da ima grad v Egerju tri dele; zunanjega, srednjega in notranjega?
  • Je res, da je bil grad v Egerju edini, ki se je v 16. stoletju uspešno ubranil pred turškim obleganjem?
  • Kdo je bil osmanski sultan med legendarnim obleganjem gradu v Egerju?
  • Kdaj je bila zgrajena grajska katedrala?
  • Kateri ogrski kralj je Eger razglasil za sedež škofije?
  • Kako se imenuje niz obokov, podprtih s stebri?
  • Kateri arhitekturni element je v pritličju škofovske palače?
  • Kateri arhitekturni slog je značilen za grad v Egerju?
  • Kdaj je bila zgrajena škofovska palača?
  • Katera stavba ni bila del gradu v Egerju?
  • Kako se imenuje hribovje v bližini Egerja?
  • Kaj ni bilo ime ene od utrdb gradu v Egerju?
  • Kdo je napisal kroniko o obleganju gradu v Egerju v 16. stoletju?
  • Kaj ni bilo ime ene od utrdb gradu v Egerju?
  • Katerega leta so Turki osvojili grad v Egerju?
  • Kateri madžarski pisatelj je ovekovečil zgodovino gradu v svojem romanu?
  • Kateri ogrski kralj je egerskemu škofu dovolil izgradnjo gradu?
  • Kdo takrat ni bil med branilci gradu?
  • Kdo je bil poveljnik gradu med legendarnim turškim obleganjem?
  • Katerega leta so Turki oblegali Eger?
  • Kdaj je grad v Egerju postal pomemben člen v verigi obmejnih utrdb?

Scenes

Grad mesta Eger

  • stolp Stara vrata
  • utrdba Bebek
  • utrdba Bolyki
  • zunanji grad
  • utrdba Csabi
  • utrdba Cerkev
  • utrdba Sándor
  • utrdba Zemlja
  • utrdba Ječa
  • škofovska palača
  • katedrala
  • notranji grad
  • utrdba Dobó
  • vrata Varkoch

Grad v Egerju je bil zgrajen na vzpetini. Zunanje obzidje in deli notranjega gradu so bili zgrajeni po mongolski invaziji v 13. stoletju. Grad so postopoma povečevali, dokler ni v 16. stoletju dobil končne oblike, kot prikazuje animacija.

Trdnjava je bila razdeljena na dva dela, zunanji in notranji grad. V notranjem delu je stalo več pomembnih zgradb: škofovska palača, cerkev, skladišča. V zunanjem delu so bila bivališča in cerkvica.

Obzidje okrog gradu je vključevalo utrdbe, imenovane po legendarnih branilcih trdnjave. Najpomembnejša je bila utrdba Dobó, sezidana pred obleganjem leta 1552. Vzdolž zidu je potekal hodnik, ki je bil v pomoč pri obrambi.

Notranji grad

Grad v Egerju

Mesto Eger leži ob vznožju hribovja Bükk na Madžarskem. Izvor mestnega gradu sega v 11. stoletje, ko je med vladavino svetega Štefana tam zrasla katedrala. Po mongolski invaziji je kralj Béla IV. škofu Lampertu dovolil izgradnjo gradu. Takrat so nastali deli zunanjega gradu in kamniti zidovi okrog njega. Po več stoletjih nenehnega povečevanja in obnavljanja je v 16. stoletju dobil končno obliko in postal pomemben člen v verigi obmejnih utrdb, ko je bila Madžarska razdeljena na tri dele.

Trdnjava, zgrajena na vzpetini, je bila razdeljena na zunanji in notranji del. Obdajalo jo je obzidje z utrdbami. V notranjem delu je bilo več pomembnih stavb, med drugim cerkev in škofovska palača.

Grad je postal znan po neuspešnem turškem obleganju leta 1552. Junaški branilci in njihov legendarni poveljnik István Dobó so ovekovečeni v romanu madžarskega pisatelja Géze Gárdonyija z naslovom "Polmesečev mrk".

Géza Gárdonyi

Škofovska palača

Gotska škofovska palača

Izgradnjo palače je naročil Johann Bekensloer, egerski škof v 15. stoletju. Narejena je bila zavoljo udobja njegovih dvorjanov in pomembnih gostov. Takrat je mesto obiskalo več evropskih kraljev, zato je bilo treba sezidati bogato okrašeno palačo, primerno za pogostitve, sprejeme in obrede.

Gradnja palače v gotskem slogu je bila zaključena leta 1476. V pritličju dvoetažne stavbe je čudovit obokan hodnik z arkadami. V obeh etažah je več dvoran. Pod palačo je bila tudi prostorna klet, ki je služila različnim namenom – med turško zasedbo je bila tam ječa.

Palačo so v letih 1957–1965 obnovili in danes si jo je možno ogledati v izvirnem sijaju.

Katedrala

Utrdba Dobó

Utrdba legendarnega poveljnika

Utrdbo je zgradil znameniti poveljnik gradu István Dobó v letih 1549–1552 kot podaljšek srednjeveškega stolpa. V tem obdobju so grad večkrat predelali in prenovili. Utrdba je imela petkoten tloris in je bila sezidana po pravilih arhitekture srednjeveških trdnjav. Pozneje so bile pogostejše utrdbe italijanskega in novoitalijanskega tipa.

Po obleganju gradu leta 1552 so utrdbo obnovili in popravili ostalo škodo, nastalo v spopadu. V 18. stoletju je začela propadati. Leta 1976 so porušene dele razstrelili, da bi preprečili nezgode.

Obnovitvena dela so potekala v dveh fazah; v 80. letih so popravili zunanjo osnovo objekta, v letih 2002–2005 pa prenovili notranjost.

Sprehod

Animacija

Narration

Mesto Eger leži ob vznožju hribovja Bükk na severovzhodu Madžarske. Mestni grad stoji na vzpetini. Del zunanjega gradu in kamnito obzidje okrog njega so zgradili v 13. stoletju na ukaz egerskega škofa in v skladu s politiko kralja Béle IV. po mongolski invaziji na Madžarsko v letih 1241–1242. Trdnjavo so postopoma povečevali in spreminjali. Končno obliko je dobila v 16. stoletju, kot je razvidno na animaciji.

Na začetku novega veka je grad postal pomemben člen v novi verigi obmejnih utrdb, postavljenih proti turškim napadalcem. Obrambne strukture so posodobili in grad razdelili na zunanji in notranji del. Obnova je bila nujno potrebna, saj stari objekt iz riolita ne bi zdržal obstreljevanja turškega topništva.

Po prenovi in predelavi je bil grad obdan z dvojnim obzidjem in varovalnimi utrdbami. Večina jih je bila pozneje imenovanih po legendarnih branilcih Egerja. Najbolj izstopa tista, ki ji je ime dal István Dobó, poveljnik gradu med turškim obleganjem. Zgrajena je bila v letih 1549–1552 na vrhu srednjeveške utrdbe. Vzdolž notranje strani obzidja je potekal hodnik, ki je služil obrambi. V 16. stoletju je bilo območje zunanjega gradu sestavljeno iz bivališč, gospodarskih poslopij in cerkve. Notranji grad je varovalo notranje obzidje znotraj zunanjega gradu.

Na severozahodni strani notranjega gradu je stala škofovska palača. Pritličje te dvoetažne stavbe je bilo zgrajeno v gotskem slogu v 15. in 16. stoletju, v 18. stoletju pa je bilo dodano vrhnje nadstropje v mešanem gotsko-renesančnem stilu. K sodobnemu videzu trdnjave je močno prispevala gotsko-romanska katedrala s tremi ladjami in s stolpi, ki se jih je videlo ne samo iz gradu, ampak tudi iz celotne okolice. Žal je to pomenilo, da je lahka tarča za napadalce.

Grad v Egerju je postal znan zaradi romana "Polmesečev mrk", ki ga je napisal madžarski pisatelj Géza Gárdonyi in govori o turškem obleganju. Leta 1552 so junaški branilci uspeli odbiti napad, leta 1596 pa so Turki trdnjavo osvojili. Med osmansko zasedbo so strukture še bolj utrdili. V poznejših stoletjih je grad začel propadati, a so ga v preteklih dveh desetletjih restavratorji obnovili in turisti ga danes lahko vidijo v njegovi izvirni slavi.

Povezani dodatki

Ognjeno kolo

Zanimiv izum branilca gradu v mestu Eger na Madžarskem se je izkazal kot učinkovito sredstvo v obrambi pred turškimi oblegalci.

Beograd (15. stoletje)

Grad v Beogradu je bil eden najpomembnejših členov v takratni verigi mejnih utrdb kraljevine Ogrske.

Gotski opečnati grad (Gyula, Madžarska)

Najstarejši deli posebnega opečnatega gradu na jugovzhodu Madžarske so nastali ob koncu 14. stoletja.

Grad v Szigligetu (Madžarska)

Kamniti grad, ki stoji severno od Blatnega jezera, je bil del obrambne mejne črte pred Turki. Začeli so ga graditi v 13. stoletju.

Osmanski vojak (16. stoletje)

V osmanski vojski so služili tudi janičarji (pehota) in spahije (konjenica).

Turški sultan (16. stoletje)

Na čelu Osmanskega cesarstva je bil sultan – gospodar življenja in smrti.

Delovanje topa (18. stoletje)

Top je bil pomembno strelno orožje z začetka sodobne zgodovine, razširjeno tako na kopnem kot na morju.

Dvorana grbov

Eden najpomembnejših prostorov srednjeveškega gradu je bila značilno okrašena in opremljena dvorana grbov.

Grad v Oradei (Romunija, 1775)

Grad v Oradei v Transilvaniji dobro ponazarja srednjeveško gradnjo trdnjav.

Grad v Varaždinu (16. stoletje)

Ta osupljivi grad stoji na severu Hrvaške.

Kalvinistični kolidž (Debrecen, Ogrska, 18. stoletje)

Ena najstarejših šol na takratnem Ogrskem, na kateri je študiralo več svetovno znanih Madžarov.

Konjenica Matije Korvina

Oklepni konjeniki Matije Korvina so bili velika vojaška moč na takratnih bojiščih.

Lutnja in njenjere

Lutnja spada med strunska glasbila v družino brenkal, pojavila se je že v stari Mezopotamiji.

Mir Castle Complex (17th century)

The Mir Castle Complex, situated in the town of Mir, Belarus was built in the Gothic-Renaissance style.

Mošeja in minaret (17. stoletje)

Med ostanke turške arhitekture na Madžarskem sodita mošeja v Pécsu in minaret v Egru.

Pehota Matije Korvina

Pehota je imela v vojski Matije Korvina pomembno vlogo.

Srednjeveška grajska ječa

V srednjeveških grajskih ječah so uporabljali zelo raznolike mučilne naprave.

Srednjeveški bivalni stolp

Srednjeveški bivalni stolp (donžon) je postal ob nastanku gradu osrednji stolp.

Srednjeveški grad (Diósgyőr, Madžarska)

Viteški grad s štirimi stolpi, ki ga je dal zgraditi Ludvik I. in ki so ga madžarske kraljice dobivale kot poročno darilo.

Srednjeveški stolpi in bastije

Zgradba utrdb se je razvijala vzporedno z vojaško tehniko.

Trg Dóm (Szeged, Madžarska)

Zaobljubna cerkev v Szegedu, mestu na Veliki nižini, se dviga nad stavbami znamenitega trga, pod arkadami okrog trga pa je Narodni panteon.

Utrdba iz zemlje (Szabolcs, Madžarska)

Ogromna utrdba trikotne oblike je služila kot bivališče vezirju enega od madžarskih plemen, ki so se naselila v Karpatskem bazenu.

Added to your cart.