Geografska odkritja (15.–17. stoletje)

Geografska odkritja (15.–17. stoletje)

Geografska odkritja novega veka so spremenila zemljevid sveta in imela številne druge daljnosežne posledice.

Zgodovina

Keywords

Odkritje, Krištof Kolumb, Bartolomeu Dias, Vasco da Gama, Amerigo Vespucci, Ferdinand Magellan, Jacques Cartier, Willem Barents, Abel Tasman, Francis Drake, Henry Hudson, Earth, Novi Svet, Šestilo, astrolab, Dostava, ladja, Tihi ocean, Dobro upanje, Severozahodni prehod, polarno območje, obala, Amerika, Indija, Afrika, TASMANIJA, Nova Zelandija, Avstralija, Portugalščina, Španščina, Italijanščina

Povezani dodatki

Scenes

Zemlja

  • Afrika
  • Severna Amerika
  • Južna Amerika
  • Avstralija
  • Atlantski ocean
  • Indijski ocean
  • Tihi ocean
  • v Evropi
  • v Aziji
  • Antarktika
  • Južni ocean
  • Arktični ocean

Bartolomeu Dias

  • Afrika
  • Portugalska
  • Indija
  • Atlantski ocean
  • Rt dobrega upanja

Krištof Kolumb

  • Srednja Amerika
  • Indija
  • Španija
  • Atlantski ocean
  • Bahami

Vasco da Gama

  • Afrika
  • Portugalska
  • Indija
  • Atlantski ocean
  • Indijski ocean

Amerigo Vespucci

  • Srednja Amerika
  • Južna Amerika
  • Atlantski ocean

Ferdinand Magellan

  • Afrika
  • Južna Amerika
  • Španija
  • Atlantski ocean
  • Indijski ocean
  • Tihi ocean
  • Filipini
  • Magellanska ožina

Jacques Cartier

  • Severna Amerika
  • Francija
  • Kanada
  • Atlantski ocean

Sir Francis Drake

  • Afrika
  • Severna Amerika
  • Srednja Amerika
  • Južna Amerika
  • Anglija
  • Atlantski ocean
  • Indijski ocean
  • Tihi ocean

Willem Barents

  • Nizozemska
  • Barentsovo morje

Henry Hudson

  • Severna Amerika
  • Kanada
  • Anglija
  • Atlantski ocean
  • Hudsonov zaliv

Abel Tasman

  • Avstralija
  • Tasmanija
  • Nova Zelandija
  • Indijski ocean
  • Tihi ocean

Animacija

Narration

Portugalski raziskovalec Bartolomeo Dias se je odpravil na potovanje leta 1487 na zahtevo portugalskega kralja. Cilj odprave je bil odkriti prehod v Indijski ocean in doseči južno konico Afrike. Odprava je bila uspešno zaključena istega leta, ko je raziskovalec dosegel Rt dobrega upanja, ki je takrat veljal za stično točko dveh oceanov.

Italijanski raziskovalec Krištof Kolumb se je na pot odpravil leta 1492 pod pokroviteljstvom španskega kralja. Njegov cilj je bil doseči Indijo s plovbo proti zahodu. Čeprav pustolovska odprava ni dala želenih rezultatov, je bila zelo pomembna, saj je odkril Evropejcem do tedaj neznano ameriško celino.

Portugalski raziskovalec Vasco da Gama se je leta 1497 odpravil na pot proti Indiji. Na osnovi odkritij prejšnjega desetletja jo je nameraval doseči z obplutjem Afrike. Leto pozneje,1498, je dosegel svoj cilj in uresničil sanje princa Henrika Pomorščaka.

Italijanski raziskovalec Amerigo Vespucci je okrog leta 1500 večkrat potoval na novo celino, ki jo je odkril Kolumb. Nameraval je zarisati obale kontinent

a, ki ga je imenoval Novi svet. Bil je prvi, ki je trdil, da je novoodkrito ozemlje nova celina, zato je bila ta imenovana po njem in ne po Kolumbu.

Portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan se je s svojim ladjevjem leta 1517 odpravil na legendarno potovanje v upanju, da odkrijejo prehod skozi Ameriko ali okrog nje in dosežejo Dišavne otoke z vzhoda. Odprava je bila uspešna; ladjevje je bilo prvo, ki je plulo iz Atlantskega v Tihi ocean prek ožine, imenovane po raziskovalcu. Čeprav je kapitan na Filipinih umrl, se je eni od ladij leta 1522 uspelo vrniti v Evropo. Posadka ladje je bila tako prva, ki je obkrožila svet.

Francoski raziskovalec Jacques Cartier je vodil več odprav v Severno Ameriko, današnjo Kanado, prvo leta 1524. Upal je, da odkrije legendarni severozahodni prehod med Atlantskim in Tihim oceanom. Uspel je zarisati območje okrog Reke svetega Lovrenca in ustanoviti prvo francosko kolonijo na ameriški celini.

Angleški raziskovalec Francis Drake je bil pirat v službi kraljice Elizabete I., ki mu je podelila viteški naziv. Slaven je ne samo zaradi uspehov proti Špancem, ampak tudi zaradi pomorskih odprav. Leta 1577 je odrinil iz Anglije, da bi ropal španske ladje. A ni se ustavil pri tem. Prečkal je Atlantik, zarisal obale, na katere je naletel, obplul Južno Ameriko in celo dosegel zahodno obalo Severne Amerike. Prečkal je Pacifik in pozneje Indijski ocean. Leta 1580, potem ko je obplul Afriko in dosegel Rt dobrega upanja, se je vrnil v Anglijo. Tako je postal prvi kapitan, ki je obkrožil svet, njegova ladja pa druga, ki ji je to uspelo.

Nizozemski pomorščak Willem Barents je med letoma 1594 in 1597 vodil tri odprave iščoč severovzhodni prehod do vzhodne Azije vzdolž severne obale Sibirije. Misija ni uspela, je pa prispeval k napredku kartografije, saj je zarisal obale in otoke polarne regije.

Angleški pomorščak Henry Hudson je večkrat raziskal arktične vode današnje Kanade v upanju, da odkrije severozahodni prehod. Med potovanji je zarisal severno obalo ameriške celine ter odkril reko in zaliv, ki sta imenovana po njem. Sprva je menil, da je odkril legendarni prehod in dosegel Tihi ocean, a kmalu ugotovil, da je vplul v območje, pozneje imenovano Hudsonov zaliv.

Nizozemski raziskovalec Abel Tasman je vodil več odprav v Indijski in Tihi ocean, da bi zarisal tamkajšnje otoke. Znan je po odkritjih med letoma 1642 in 1644. Kot prvi Evropejec je dosegel Novo Zelandijo in Tasmanijo, ki je bila pozneje imenovana po njem. Zarisal je obale Avstralije in opisal otoke dveh oceanov.

Povezani dodatki

Navigational instruments of the past

Several ingenious instruments have been invented over the centuries to help in navigating the seas.

Santa Maria (15. stoletje)

Trojamborna karaka Santa Maria je bila poveljniška ladja na znamenitem potovanju Krištofa Kolumba.

The history of human migration

The migration of large human populations began in Ancient times.

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Kolonializem in dekolonizacija

Ko so nekdanje kolonije dosegle neodvisnost, se je politični zemljevid sveta močno spremenil.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Polinezijski katamaran

Polinezejci so lahko s svojimi specialnimi ladjami prepluli velike razdalje.

Darwin's legendary voyage

Darwin's legendary voyage aboard HMS Beagle played a crucial role in the development of the Theory of Evolution.

Geografski koordinatni sistem (osnovna raven)

Z mrežo vzporednikov in poldnevnikov lahko natančno določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Imperiji novega veka

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Machu Picchu (15. stoletje)

Nekdanje inkovsko mesto v Peruju je kulturni spomenik svetovne dediščine.

Tenochtitlan (15. stoletje)

Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno naselje v predkolumbovski Ameriki.

The Panama Canal

The Panama Canal is an artificial waterway created to shorten shipping routes between the Pacific Ocean and the Atlantic Ocean.

Zanimivosti iz geografije - družbena geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja družbene geografije.

Znamenitosti držav sveta

V kateri državi so te znamenitosti?

American bison

The American bison is the largest land animal in North America.

Chichen Itza (12. stoletje)

Eno največjih majevskih mest je stalo na ozemlju današnje Mehike.

Države Afrike

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav Afrike.

Države Amerike

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav Amerike.

Državne ureditve in uradni jeziki

Animacija predstavlja državne ureditve in uradne jezike držav sveta.

Južnjaška plantaža s sužnji (ZDA, 19. stoletje)

Za bogate države juga ZDA so bile pred državljansko vojno značilne velike plantaže, na katerih so delali sužnji.

Mesta sveta

Animacija prikazuje geografsko lego pomembnejših mest sveta.

Polinezijsko družinsko posestvo (Samoa, 15. stoletje)

Tradicionalne hiše na samoanskih družinskih posestvih zvesto odražajo edinstveno kulturo tam živečih ljudi.

Zvezne države in mesta ZDA

Animacija predstavlja zvezne države in večja mesta v Združenih državah Amerike.

Geografski koordinatni sistem (srednja raven)

Z geografskim koordinatnim sistemom lahko določimo lego vsakega kraja na Zemlji.

Naravnogeografski pojmi

Animacija prikazuje reliefne oblike, površinske vode in s tem povezane kartografske znake.

Added to your cart.