Eolski reliefi v puščavah

Eolski reliefi v puščavah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju puščav.

Geografija

Keywords

veter, landform, puščava, dune, sand dune, pesek, erozija, gobova skala, planota, Na površju, zunanje sile, oaza, fizična geografija, geomorfologija, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Eolski reliefi

Eolsko delovanje (delovanje vetra) je odvisno od razmer, povezanih s podnebjem, rastlinstvom in geološkimi elementi. Veter Zemljino površje najučinkoviteje oblikuje v suhih (aridnih) območjih, kjer je rastlinstva malo in je površje prekrito z zrnato kamnino. Med takšnimi območji so predeli, deloma prekriti z rastlinjem, pa tudi suha, polsuha, ledeniška ter obalna območja.

Veter lahko tudi pri zelo velikih hitrostih prenaša samo majhna zrna peska, ki niso večja od 2 mm. Večji delci se po površju prenašajo z drsenjem, manjši s saltacijo (odbijanjem, skakanjem po tleh), najmanjši pa lebdijo v zraku. Večina delcev se prenaša s saltacijo, ki jih ne dvigne nad
10 cm višine.

Veter v puščavah erodira in gradi. Erozija ima več oblik. Ena od njih je deflacija, ki se pojavi, ko veter s tal odstrani delce peska, pri čemer nastane manjša ali večja izpihana kotlina (depresija). Druga oblika erozije je korazija, pri kateri pesek, ki ga nosi veter, erodira kamnine, ob tem pa erodirajo tudi kamnita zrna sama. Med tvorbami, ki pri tem nastanejo, so gobaste skale, huduji, sfingasti jardangi, pa tudi mizaste gore in platoji.

Ko veter poneha, odloži material in ustvari različne reliefne oblike. Ta proces se imenuje vetrna akumulacija. Kjer ni rastlinstva, se te oblike prosto premikajo. Med njimi so vzdolžne sipine, zvezdaste sipine, barhani v obliki polmeseca in prečne sipine, ki so pravzaprav bočno povezani barhani.

Puščavska in polpuščavska območja pokrivajo precejšen delež celotne površine Zemlje. Približno tretjina puščavnatih območij prekriva pesek. Peščena morja so območja, ki se hitro spreminjajo. Erozija vetra in delovanje peska predstavljta resen problem na Zemlji. Pesek lahko prekrije oaze, orno zemljo, pa tudi ceste; veter pa erodira površje in s tem uničuje poljedelske površine. Zaradi podnebnih sprememb vse večja območja postajajo suha in izgubljajo vegetacijo (dezertifikacija), s tem pa so tudi dovzetnejša za vetrno erozijo.

Prenašanje peska

Erozija

Odlaganje materiala

Puščave

Animacija

Narration

Eolsko delovanje (delovanje vetra) je odvisno od razmer, povezanih s podnebjem, rastlinstvom in geološkimi elementi. Veter Zemljino površje najučinkoviteje oblikuje v suhih (aridnih) območjih, kjer je rastlinstva malo in je površje prekrito z zrnato kamnino. Med takšnimi območji so predeli, deloma prekriti z rastlinjem, pa tudi suha, polsuha, ledeniška ter obalna območja.

Veter lahko tudi pri zelo velikih hitrostih prenaša samo majhna zrna peska, ki niso večja od 2 mm. Večji delci se po površju prenašajo z drsenjem, manjši s saltacijo (odbijanjem, skakanjem po tleh), najmanjši pa lebdijo v zraku. Večina delcev se prenaša s saltacijo, ki jih ne dvigne nad
10 cm višine.

Veter v puščavah erodira in gradi. Erozija ima več oblik. Ena od njih je deflacija, ki se pojavi, ko veter s tal odstrani delce peska, pri čemer nastane manjša ali večja izpihana kotlina (depresija). Druga oblika erozije je korazija, pri kateri pesek, ki ga nosi veter, erodira kamnine, ob tem pa erodirajo tudi kamnita zrna sama. Med tvorbami, ki pri tem nastanejo, so gobaste skale, huduji, sfingasti jardangi, pa tudi mizaste gore in platoji.

Ko veter poneha, odloži material in ustvari različne reliefne oblike. Ta proces se imenuje vetrna akumulacija. Kjer ni rastlinstva, se te oblike prosto premikajo. Med njimi so vzdolžne sipine, zvezdaste sipine, barhani v obliki polmeseca in prečne sipine, ki so pravzaprav bočno povezani barhani.

Puščavska in polpuščavska območja pokrivajo precejšen delež celotne površine Zemlje. Približno tretjina puščavnatih območij prekriva pesek. Peščena morja so območja, ki se hitro spreminjajo. Erozija vetra in delovanje peska predstavljta resen problem na Zemlji. Pesek lahko prekrije oaze, orno zemljo, pa tudi ceste; veter pa erodira površje in s tem uničuje poljedelske površine. Zaradi podnebnih sprememb vse večja območja postajajo suha in izgubljajo vegetacijo (dezertifikacija), s tem pa so tudi dovzetnejša za vetrno erozijo.

Povezani dodatki

Oaza

Oaze so območja v puščavah, kjer je na voljo dovolj vode za rast naravnih in kulturnih rastlin.

Toplotni pasovi

Na Zemlji razlikujemo toplotne pasove, podnebne tipe in rastlinske pasove.

Obalni relief

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.

Oblike rečnega reliefa

Reke imajo pomembno vlogo pri oblikovanju Zemljinega površja; povzročajo erozijo ter prenašajo in odlagajo usedline.

Planetarno kroženje zraka

Planetarno kroženje zraka poteka med sklenjenimi območji visokega in nizkega zračnega tlaka znotraj treh velikih zračnih celic. Nanj vpliva več dejavnikov,...

Eolski reliefi na obalah in stepah

Veter ima kot zunanja sila pomembno vlogo pri oblikovanju obal in step.

Ledenik (srednja raven)

Ledenik je velika gmota ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol.

Mlin na veter

Mlin na veter kinetično energijo vetra pretvarja v mehansko delo.

The development of lakes

Standing bodies of water can form in depressions on the surface by both endogenic and exogenic forces, as well as by human activity.

Vetrna elektrarna

Vetrna elektrarna proizvaja električno energijo z izkoriščanjem kinetične energije zraka.

Debelorepi škorpijon

Debelorepi škorpijon sodi med najbolj strupene škorpijone na svetu.

Dromedar

Dromedar, bolj znan po imenu enogrba kamela, je pomembna in nepogrešljiva žival puščave.

Beduinski tabor

Polnomadski način življenja beduinov se je prilagodil podnebnim in okoljskim razmeram v puščavi.

Added to your cart.