Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Zgodovina

Keywords

Giza, Egipt, Večkotna piramida, Panorama, Čudesa starega veka, Cheops, Nil, Sfinga, faraon, Svetovne dediščine, grobišče, grobnica, Sončni kralj, pokop komora, Pogrebni tempelj, dolina tempelj, v starem veku, vladar, zgradba, grob, Kairo, Nekropola, sarkofag, cerkev, balzamiranje, Dinastija, Pokopališče

Povezani dodatki

Scenes

Nekropola

  • Velika piramida Keopsova piramida - Največja od treh piramid pri Gizi je najverjetneje najbolj znana piramida na svetu. Postavili so jo v 26. stoletju pr. n. št. faraonu iz 4. dinastije. Visoka je 146,7 metrov.
  • Kefrenova piramida - Drugo najvišjo (143,5 metrov) od treh piramid pri Gizi so postavili Keopsovemu sinu sredi 26. stoletja pr. n. št.
  • Mikerinova piramida - Najmanjšo od treh piramid pri Gizi so postavili Kefrenovemu sinu, faraonu, ki je vladal ob koncu 26. stoletja pr. n. št. Prvotna višina piramide je bila 66 metrov.
  • dovozna pot - Cesta, ki je vodila od dolinskega templja do piramide, je bila široka 18 metrov in dolga približno 800 metrov. Stranski zidovi nasipa, po katerem so zgradili cesto, so bili visoki tudi do 40 metrov.
  • Keopsov dolinski tempelj - Ritualni in sakralni pomen dolinskih templjev, ki so spadali k pogrebnemu kompleksu, se je povečal v času četrte dinastije. O Keopsovem dolinskem templju imamo zelo malo informacij.
  • nekropola - Na planoti Giza je ob treh velikih piramidah tudi več manjših piramid, veliko templjev, mastab in drugih, s kultom smrti in gradnjo povezanih objektov.
  • zahodno grobišče
  • vzhodno grobišče
  • Mikerinov\dolinski tempelj - Zgradba je stala v bližini rečnega rokava, ki je bil zadnja postaja rečnega transporta.
  • bivalne stavbe
  • delavski tabor
  • Kefrenov dolinski tempelj - Zgradba, ki jo povezujemo s Kefrenovim imenom, je najbolj ohranjen dolinski tempelj na svetu. Zgradili so jo v obliki trapeza iz ogromnih apnenčastih blokov.
  • Sfinga - Najbolj znan je kip z levjim trupom in človeško glavo v Gizi v Egiptu. Kip, dolg skoraj 73 metrov in visok 20 metrov, je najbrž nastal v času vladavine faraona Kefrena.
  • Tempelj sfinge - Zgradili so ga v isti liniji kot Kefrenov dolinski tempelj, severno od njega (med njima je samo ozek prehod). Njegova posebnost je v tem, da je na obe osi simetričen.
  • grobnica kraljice Kentkaus - Tudi grobnica kraljice Kentkaus je del kompleksa piramid. Zidovi dvoetažne mastabe so bili bogato okrašeni.
  • Nil - Ena najdaljših (6685 km) in najbolj znanih rek na svetu teče skozi ozemlje desetih afriških držav. Izliva se v Sredozemsko morje, njena široka delta je v severnem Egiptu.

Ohranjena starodavna čudesa

Najpomembnejša dela staroegipčanske kulture so povezana s pokopom in religijo. To dvoje je združeno v piramidah, ki so služile kot grobišča faraonov. Med njimi so najslavnejše piramide v Gizi, ki so eno od čudes starodavnega sveta.
Ta skupina piramid, ki ležijo blizu Kaira, današnje prestolnice Egipta, je bila zgrajena v 26. stoletju pr. n. št. v času egipčanske stare države. Keops, Kefren in Mikerin so bili oče, sin in vnuk, vladarji iz četrte dinastije faraonov. Med tremi glavnimi piramidamo je bila največja zgrajena za faraona Keopsa, srednjo za faraona Kefrena in najmanjšo za faraona Mikerina.
Najprej so gradili stopničaste grobnice, ki so jih nato zamenjale piramide s kvadratnim tlorisom. Pri njihovi gradnji je sodelovalo približno sto tisoč delavcev, trajala pa je lahko tudi več kot desetletje ali dve.

Zvesta stražarka piramid

Velika piramida

  • Velika piramida Keopsova piramida - Največja od treh piramid pri Gizi je najbolj znana piramida na svetu. Postavili so jo v 26. stoletju pr. n. št. faraonu iz četrte dinastije. Visoka je 146,7 metrov.
  • stranske piramide - Ob Keopsovi piramidi se prvič naenkrat pojavita oba tipa stranskih piramid: kultna piramida in piramida za družinske člane. Vse te so stale na vzhodni strani piramide.
  • zahodno grobišče
  • vzhodno grobišče
  • Keopsov pogrebni tempelj - 52,5 metrov dolgi tempelj so zgradili iz turinškega apnenca. V zgradbi, kjer je tudi sončna ladja, sta tudi peristil in kapelica.

Največja: Keopsova piramida

Največja izmed piramid v Gizi je bila zgrajena za faraona Keopsa. Njena prvotna višina je bila 146 do 147 m, stranica osnove pa je merila 230 m. Njena osnovna ploskev je obsegala več kot 5 hektarov.
Ta orjaška struktura je bila sestavljena iz približno 2,5 milijona kamnitih blokov, od katerih je vsak tehtal več ton. S planote Giza so jih pripeljali po reki Nil. Gradnja piramide je bila izjemen dosežek gradbene tehnologije in človeškega dela. S preprostimi orodji in domiselnimi metodami so znali ustvariti čudovite stavbe. Kamniti bloki so se tesno prilegali drug drugemu, čeprav med njimi ni bilo malte. Stranice piramide so usmerjene proti štirim stranem neba. Stranice osnove se po dolžini ne razlikujejo za več kot 20 cm, višina ravnine tlakovanja okoli piramide pa ne odstopa za več kot 2,5 cm.

Velika piramida

Kefrenova piramida

  • Kefrenova piramida - Drugo najvišjo (143,5 metrov) od treh piramid pri Gizi so postavili Keopsovemu sinu sredi 26. stoletja pr. n. št.
  • stranska piramida - Stranska piramida je stala, kar je bilo nenavadno, na južni strani. V višino je najbrž merila 21 metrov.
  • Kefrenov/npogrebni tempelj - Kefrenov pogrebni tempelj je ena največjih tovrstnih stavb, ki se je celo ohranila v takem stanju, da so jo lahko rekonstruirali. Njena struktura je služila za vzor pri gradnji klasičnih pogrebnih templjev.

Druga največja: Kefrenova piramida

Kefrenova piramida je bila druga največja izmed treh velikih piramid v Gizi. Njena prvotna višina je bila približno 143 m, stranica njene osnove pa meri približno 215 m. Zgrajena je iz več plasti kamnov različnih velikosti in kakovosti. Kamniti bloki niso natančno izklesani, vseeno pa so se tesno prilegali drug drugemu.
Obloga je podobna kot pri Veliki piramidi, vendar mnogo tanjša. Plošče obloge, ki so danes le še delno ohranjene na vrhu piramide, so bile izdelane iz poliranega belega apnenca, prepeljanega z vzhodnega brega Nila. V sarkofagu je arheolog Belzoni našel ostanke kosti, ki so pripadale biku.

Apnenčasta kapica

Mikerinova piramida

  • Mikerinova piramida - Najmanjšo od treh piramid pri Gizi so postavili Kefrenovemu sinu, faraonu, ki je vladal ob koncu 26. stoletja pr. n. št. Prvotna višina piramide je bila 66 metrov.
  • stranske piramide - Na južni strani piramide so stale tri stranske piramide: obe kraljičini stranski piramidi sta stopničasti piramidi, samo kultna stranska piramida ima obliko prave piramide.
  • Mikerinov pogrebni tempelj - Pogrebni tempelj je stal na sredini vzhodne strani piramide. Tempelj, ki ima skoraj pravilni kvadratni tloris, so zgradili iz domačih apnenčastih blokov.

Najmanjša: Mikerinova piramida

Najmanjša med tremi velikimi piramidami v Gizi je bila zgrajena kot zadnje počivališče faraona Mikerina. Njena prvotna višina je bila 66 m, dolžina stranice njene osnove pa je merila 103 m. Zgrajena je bila iz apnenca, ki so ga kopali v kamnolomu Tora; iz istega materiala so bile izdelane tudi krovne plošče Velike piramide. Spodnja tretjina Mikerinove piramide je bila prekrita z orjaškimi bloki granita iz Asuana.
Legenda pravi, da je bila piramida dokončana v času vladavine prelepe Nitokrite, prve egipčanske kraljice iz šeste dinastije, ki naj bi bila v piramidi tudi pokopana. Čeprav te legende artefakti ne potrjujejo, pa domačini pravijo, da se včasih blizu groba pojavi Nitokritina duša.

Sfinga

  • Sfinga - Najbolj znan je kip z levjim trupom in človeško glavo v Gizi v Egiptu. Kip, dolg skoraj 73 metrov in visok 20 metrov, je najbrž nastal v času vladavine faraona Kefrena.
  • Tempelj Sfinge - Zgradili so ga v isti liniji kot Kefrenov dolinski tempelj, severno od njega (med njima je samo ozek prehod). Njegova posebnost je v tem, da je na obe osi simetričen.

Varuhinja Nekropole

Ta skrivnostni kip je brez primere v starodavnem egipčanskem kiparstvu. Orjaški spomenik z levjim telesom in človeško glavo predstavlja faraona kot utelešenje človeške nravi, božje mogočnosti in levje moči. Sfinga je dolga 73 m in visoka 20 m ter simbolizira večnost; lahko jo razumemo kot čuvajko nekropole (mesta mrtvih).
O datumu njenega nastanka še ni končnega dogovora. Nekateri znanstveniki verjamejo, da je starejša od piramid, drugi pa pravijo, da je verjetno nastala med vladavino Keopsa ali Kefrena. Zagotovo pa vemo, da je bila izklesana iz apnenčastega bloka; enakega materiala, ki je bil uporabljen tudi za gradnjo Velike piramide.
Pesek, ki ga nosi veter, pronicanje vode in onesnaženost zraka škodijo temu velikemu kipu, zaradi česar so potrebni pogosti restavratorski posegi.

Sfinga

Notranjost Velike piramide

  • razbremenjevalne celice - Nad faraonovo celico je večdelni strop iz tramov, ki ga je odkril Nathaniel Davidson v 18. stoletju. Devet monolitov je služilo za razbremenjavanje.
  • prezračevalni jašek
  • kraljevska celica - Kraljeva celica v Keopsovi piramidi je bil edini prostor, kjer so za prekrivanje zidov uporabljali granit. Sredi prostora je bil sarkofag, klesan iz rdečega granita v enem kosu.
  • kraljičina celica - Po najbolj uveljavljenem mnenju je prostor pravzaprav samo nedokončana grobnica, ki je dobila ime po arabskih potnikih.
  • veliki hodnik - Do faraonove grobnice je vodila pot po 47 metrov dolgem in 2 metra širokem hodniku, po tako imenovani Veliki galeriji.
  • spuščajoči se hodnik
  • dvigajoči se hodnik
  • vhod - Vhod v piramido so postavili 18 metrov nad zemljo, s čimer so faraonovo grobnico zaščitili pred roparji.

Raziskujemo notranjost piramide

Vhod v hodnik, ki vodi v notranjost groba, je bil na severni strani piramide, in sicer 17 metrov nad tlemi. Pred nepovabljenimi gosti so ga skrili tako, da so ga zazidali. Notranjost piramide je ostala nedotaknjena do leta 820 našega štetja. Takrat je v piramido vstopil Abdallah al-Mamun s svojo skupino, vendar je na svoje presenečenje našel prazen sarkofag.

Hodnik, ki vodi navzdol od vhoda, se v pritličju razdeli: en del se vzpenja v nedokončano pogrebno celico, drugi pa se vzpenja v 47,5 metra dolgo in 8,5 metra visoko dvorano. Dvorana leži ob kraljevi celici, ki je osrednji prostor piramide. Nad njo je zgrajena razbremenilna struktura, ki preprečuje podrtje stropa celice. Pretok zraka v notranjosti so omogočali prezračevalni jaški.

Animacija

  • Nil - Ena najdaljših (6685 km) in najbolj znanih rek na svetu teče skozi ozemlje desetih afriških držav. Izliva se v Sredozemsko morje, njena široka delta je v severnem Egiptu.
  • dovozna pot - Cesta, ki je vodila od dolinskega templja do piramide, je bila široka 18 metrov in dolga približno 800 metrov. Stranski zidovi nasipa, po katerem so zgradili cesto, so bili visoki tudi do 40 metrov.
  • Keopsov dolinski tempelj - Ritualni in sakralni pomen dolinskih templjev, ki so spadali k pogrebnemu kompleksu, se je povečal v času četrte dinastije. O Keopsovem dolinskem templju imamo zelo malo informacij.
  • nekropola - Na planoti Giza je ob treh velikih piramidah tudi več manjših piramid, veliko templjev, mastab in drugih, s kultom smrti in gradnjo povezanih objektov.
  • vzhodno grobišče
  • Velika piramida Keopsova piramida - Največja od treh piramid pri Gizi je najbolj znana piramida na svetu. Postavili so jo v 26. stoletju pr. n. št. faraonu iz četrte dinastije. Visoka je 146,7 metrov.
  • stranske piramide - Ob Keopsovi piramidi se prvič naenkrat pojavita oba tipa stranskih piramid: kultna piramida in piramida za družinske člane. Vse te so stale na vzhodni strani piramide.
  • Keopsov pogrebni tempelj - 52,5 metrov dolgi tempelj so zgradili iz turinškega apnenca. V zgradbi, kjer je tudi sončna ladja, sta tudi peristil in kapelica.
  • Kefrenova piramida - Drugo najvišjo (143,5 metrov) od treh piramid pri Gizi so postavili Keopsovemu sinu sredi 26. stoletja pr. n. št.
  • Mikerinova piramida - Najmanjšo od treh piramid pri Gizi so postavili Kefrenovemu sinu, faraonu, ki je vladal ob koncu 26. stoletja pr. n. št. Prvotna višina piramide je bila 66 metrov.
  • Sfinga - Najbolj znan je kip z levjim trupom in človeško glavo v Gizi v Egiptu. Kip, dolg skoraj 73 metrov in visok 20 metrov, je najbrž nastal v času vladavine faraona Kefrena.
  • razbremenjevalne celice - Nad faraonovo celico je večdelni strop iz tramov, ki ga je odkril Nathaniel Davidson v 18. stoletju. Devet monolitov je služilo za razbremenjavanje.
  • prezračevalni jašek
  • kraljevska celica - Kraljeva celica v Keopsovi piramidi je bil edini prostor, kjer so za prekrivanje zidov uporabljali granit. Sredi prostora je bil sarkofag, klesan iz rdečega granita v enem kosu.
  • kraljičina celica - Po najbolj uveljavljenem mnenju je prostor pravzaprav samo nedokončana grobnica, ki je dobila ime po arabskih potnikih.
  • veliki hodnik - Do faraonove grobnice je vodila pot po 47 metrov dolgem in 2 metra širokem hodniku, po tako imenovani Veliki galeriji.
  • spuščajoči se hodnik
  • dvigajoči se hodnik
  • vhod - Vhod v piramido so postavili 18 metrov nad zemljo, s čimer so faraonovo grobnico zaščitili pred roparji.
  • apnenčaste plošče - Piramide so z zunanje strani prekrili s kakovostnimi turinškimi apnenčastimi ploščami, ki so se, ko je sijalo Sonce, belo svetile.
  • kamniti bloki - Pri gradnji so kot gradbeni material večinoma uporabljali apnenec slabše kakovosti iz bližnjih rudnikov. Granitne bloke so uporabili le v spodnjem delu zgradbe, za nosilne konstrukcije in izdelavo sarkofaga. Teža kamnitih blokov je znašala od 1,5 do več deset ton.

Giza

  • Sfinga - Najbolj znan je kip z levjim trupom in človeško glavo, ki je v Gizi v Egiptu. Kip, dolg skoraj 73 metrov in visok 20 metrov, je najbrž nastal v času vladavine faraona Kefrena.
  • Mikerinova piramida - Najmanjšo od treh piramid pri Gizi so postavili Kefrenovemu sinu, faraonu, ki je vladal ob koncu 26. stoletja pr. n. št. Prvotna višina piramide je bila 66 metrov.
  • Kefrenova piramida - Drugo najvišjo (143,5 metrov) od treh piramid pri Gizi so postavili Keopsovemu sinu sredi 26. stoletja pr. n. št.
  • Velika piramida Keopsova piramida - Največja od treh piramid pri Gizi je najbolj znana piramida na svetu. Postavili so jo v 26. stoletju pr. n. št. faraonu iz četrte dinastije. Visoka je 146,7 metrov.
  • planota Giza - Planota Mokattam je apnenčasti plato v neposredni bližini Kaira, egiptovske prestolnice.
  • Nil - Ena najdaljših (6685 km) in najbolj znanih rek na svetu teče skozi ozemlje desetih afriških držav. Izliva se v Sredozemsko morje, njena široka delta je v severnem Egiptu.

Zunanjost

  • apnenčaste plošče - Piramide so z zunanje strani prekrili s kakovostnimi turinškimi apnenčastimi ploščami, ki so se, ko je sijalo Sonce, belo svetile.
  • kamniti bloki - Pri gradnji so kot gradbeni material večinoma uporabljali apnenec slabše kakovosti iz bližnjih rudnikov. Granitne bloke so uporabili le v spodnjem delu zgradbe, za nosilne konstrukcije in izdelavo sarkofaga. Teža kamnitih blokov je znašala od 1,5 do več deset ton.

Nekoč in danes

Narration

Najstarejše piramide so zgradili v starem Egiptu v 27. stoletju pr. n. št. v času vladavine tretje dinastije. Njihov prvotni namen je bil, da zagotovijo primerno posmrtno počivališče faraonom, ki so jih častili kot sinove boga Sonca.

Najbolj znane piramide stojijo pri Gizi, nedaleč od delte reke Nil, in blizu Kaira, egiptovske prestolnice. Zgradbe, zgrajene na gričevju Mokatam ob vznožju planote Giza, zasluženo uvrščajo med sedem čudes antičnega sveta.

Del gradbenega materiala so pripeljali z ladjami. V ta namen so na reki Nil zgradili tudi pristanišče. Domneva se, da je na gradbišču hkrati delalo do sto tisoč delavcev. Zanje so postavili posebni tabor. Skupaj z drugimi objekti je zrasel v pravo mesto ob reki.

Kot rezultat iznajdljivosti arhitektov in nadčloveškega dela so nastala tri okrožja piramid s podobno strukturo. Dolinski templji so bili z osrednjimi stavbami nekropole povezani s hodniki (dovoznimi potmi). Zadnje počivališče faraonov so obkrožala grobišča z grobnicami (mastabami) sorodnikov in uglednih ljudi ter stranske piramide.

Keops, Kefren in Mikerin so bili oče, sin in vnuk, vladarji iz četrte dinastije faraonov. Med tremi glavnimi piramidami so največjo zgradili za faraona Keopsa, srednjo za faraona Kefrena in najmanjšo za faraona Mikerina.

Od sedmih čudes antičnega sveta je Velika ali Keopsova piramida, ki so jo zgradili v času faraona Keopsa, najstarejše in edino, ki ga lahko občudujemo še danes. Ob Velikem kitajskem zidu je to največja znana antična zgradba.

Piramide so zgradbe s kvadratno osnovno ploskvijo. Stranice Keopsove piramide so se prilegale stranem neba, njihova dolžina je 230 metrov. Osnovna ploskev, ki je velika za štiri nogometna igrišča, je skoraj popolnoma vodoravna. 137 metrov visoka zgradba je bila narejena iz približno 2 milijonov kvadrastih kamnitih blokov. Vsak od njih je tehtal 1,5–10 ton. Skupna teža te monumentalne grobnice je tako lahko dosegla tudi 5 milijonov ton. Od zunaj je bila prekrita s ploščami iz poliranega belega apnenca.

Prvotni vhod v piramido je bil na severni strani, 18 metrov nad zemljo. Vstopni hodnik se v notranjosti piramide razcepi. Spodnji del vodi v nedokončano spodnjo celico pod zemljo, zgornji pa v veliko galerijo (veliki hodnik) in kraljičino celico. Hodnik, ki se začenja v veliki galeriji, vodi do kraljevske celice. To je bila faraonova grobnica, tu je stal mrliški sarkofag. V notranjosti piramide so prezračevalni jaški, nad faraonovo celico pa so razbremenilne celice.

Mesto mrtvih je imelo posebnega stanovalca. Varuh nekropole je skrivnostni kip, sfinga, ki ima levji trup in človeško glavo. Starost sfinge je zavita v skrivnost. Domneva se, da jo je dal postaviti faraon Kefren. To pomeni, da je na glavi sfinge izklesan njegov obraz. Glavna naloga kipa je bila najverjetneje obramba kompleksa piramid.

Piramide v Gizi so od leta 1979 del Unescove svetovne kulturne dediščine. S svojo veličastnostjo in skrivnostnostjo vedno znova privabijo milijone turistov.

Povezani dodatki

Džoserjeva piramida (Sakara, 27. stoletje pr. n. št.)

V 27. stoletju pr. n. št. zgrajena stopničasta piramida je bila prva piramida v starem Egiptu.

Egipčanski faraon z ženo (2. tisočletje pr. n. št.)

Faraon, ki so ga častili kot boga, je bil gospodar življenja in smrti.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Afriška vas (Sudan)

Afriške vasi, ki so se dobro prilagodile naravnim razmeram, odražajo kulturo lokalnega prebivalstva.

Ancient Egyptian deities

Ancient Egyptians worshipped a large number of gods and goddesses.

Beduinski tabor

Polnomadski način življenja beduinov se je prilagodil podnebnim in okoljskim razmeram v puščavi.

Egipčanska hiša

V povprečni egipčanski hiši so bili prostori pravilno in enakomerno razporejeni.

Egipčanska jadrnica

Egipčanske rečne in pomorske ladje so bile jadrnice z vesli in enim jamborom.

Kamen iz Rozete

Kamen iz Rozete je pomagal razvozlati skrivnost hieroglifov.

Oaza

Oaze so območja v puščavah, kjer je na voljo dovolj vode za rast naravnih in kulturnih rastlin.

Olimpija (5. stoletje pr. n. št.)

Mesto antične Grčije so proslavile verske in športne prireditve, ki so jih od l. 776 pr. n. št. tu prirejali vsake štiri leta.

Pravilna štiristrana piramida

Pravilna štiristrana piramida ima kvadratno osnovno ploskev in štiri trikotne stranske ploskve.

Staroegipčanska oblačila

Staroegiptovski moški in ženske so nosili značilna oblačila in nakit.

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno naselje v predkolumbovski Ameriki.

The battle of Megiddo

Pharaoh Thutmose III defeated the rebellious coalition of Canaanite vassal states led by the king of Kadesh.

Zgodovinska topografija (kraji)

Naloga z nemo karto je zbirka zgodovinsko pomembnih krajev.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Znamenitosti držav sveta

V kateri državi so te znamenitosti?

Atrejeva zakladnica (Mikene, 14. stoletje pr. n. št.)

Kupolasto grobnico v antičnem mestu Mikene povezujejo z legendarnim kraljem.

Dolmen

Ti posebni dolmeni v današnji Nizozemski so bili zgrajeni pred približno 5000 leti.

Poljedelstvo ob Nilu v starem veku

Stari Egipt je "darilo Nila", saj je reka omogočila preživetje egipčanske civilizacije.

Tutankamonova grobnica (14. stoletje pr. n. št.)

Odkritje Tutankamonove grobnice je bil eden najbolj senzacionalnih dogodkov 20. stoletja.

Bitka pri Kadešu (1285 pr. n. št.)

Ena največjih bitk na Bližnjem vzhodu v starem veku (med Egipčani in Hetiti) se je končala neodločeno.

Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon je stalo v Mezopotamiji na obeh bregovih reke Evfrat.

Od kamene do železne dobe

Animacija prikazuje razvoj sekire skozi arheološka obdobja.

Added to your cart.