Džoserjeva piramida (Sakara, 27. stoletje pr. n. št.)

Džoserjeva piramida (Sakara, 27. stoletje pr. n. št.)

V 27. stoletju pr. n. št. zgrajena stopničasta piramida je bila prva piramida v starem Egiptu.

Zgodovina

Keywords

Djoser, Egipt, faraon, Saqqari, Večkotna piramida, pokop, memorial, grobnica kompleks, Imhotep, Svetovne dediščine, cerkev, Kairo, pokop komora, zgradba, Nekropola, okraj tempelj, Dinastija, vladar, v starem veku, Zgodovina

Povezani dodatki

Scenes

Grobnice faraona Džoserja

  • obrambni zid
  • južna grobnica
  • območje sed
  • vhod
  • stopničasta piramida
  • mrliška vežica
  • jarek

Stopničasta piramida

Prerez

Animacija

Nekoč in danes

Jaški

  • grobna komora
  • blodnjak grobnih komor
  • središčni jašek
  • jaški
  • drugi stopničasti hodnik
  • prvotni stopničasti hodnik

Narration

Naselje Sakara, 30 km oddaljeno od egiptovske prestolnice Kairo, sodi v območje Gize. Zaslovelo je po bližnjem pokopališču (oziroma nekropoli), ki je spadalo k starodavni prestolnici Memfis. Tam so pokopani faraoni od 2. do 13. dinastije.

Med vladarji, pokopanimi v Sakari, je najopaznejši faraon Džoser, saj zanj zgrajena piramida spada med najbolj znane egiptovske spomenike.

Poleg te veličastne in znamenite stavbe so v pogrebnem kompleksu, torej 1645 m dolgem in 10,5 m visokem z apnenčasto steno obdanem območju piramide, tudi druge zanimive zgradbe. Vhod v kompleks je portal, ki ga sestavlja tudi do 40 orjaških stebrov.

Tako imenovana stopničasta piramida je znana tudi kot prva egipčanska piramida.

Arhitekt in nadzornik gradnje je bil Imhotep. Osnova piramide je mastaba, grobnica s poševnimi stenami. Arheologi menijo, da je gradnja potekala v šestih fazah.

Zanimivo je, da pri nekaterih fazah kaže, da delo ni potekalo zvezno. Za gradnjo piramide so uporabili isto tehniko kot za gradnjo grobnice, ki predstavlja osnovo piramide. Končni rezultat je orjaška šestnadstropna kamnita stavba.

Piramida, ki je bila izvorno široka 125, dolga 115 m in visoka 61 m, je ostala skoraj nedotaknjena 5000 let, kolikor je preteklo od njene gradnje.

Piramido so sicer oropali že v antičnih časih, najverjetneje še preden je bila dokončana. Predvidevajo, da mumija faraona Džoserja nikoli ni počivala v njej. Njegove dejanske grobnice doslej še niso odkrili. Leta 1979 so stopničasto piramido iz Sakare uvrstili na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Povezani dodatki

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Egipčanski faraon z ženo (2. tisočletje pr. n. št.)

Faraon, ki so ga častili kot boga, je bil gospodar življenja in smrti.

Staroegipčanska oblačila

Staroegiptovski moški in ženske so nosili značilna oblačila in nakit.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Ancient Egyptian deities

Ancient Egyptians worshipped a large number of gods and goddesses.

Bitka pri Kadešu (1285 pr. n. št.)

Ena največjih bitk na Bližnjem vzhodu v starem veku (med Egipčani in Hetiti) se je končala neodločeno.

Kamen iz Rozete

Kamen iz Rozete je pomagal razvozlati skrivnost hieroglifov.

Tenochtitlan (15. stoletje)

Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno naselje v predkolumbovski Ameriki.

Tutankamonova grobnica (14. stoletje pr. n. št.)

Odkritje Tutankamonove grobnice je bil eden najbolj senzacionalnih dogodkov 20. stoletja.

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Chichen Itza (12. stoletje)

Eno največjih majevskih mest je stalo na ozemlju današnje Mehike.

Dolmen

Ti posebni dolmeni v današnji Nizozemski so bili zgrajeni pred približno 5000 leti.

Egipčanska hiša

V povprečni egipčanski hiši so bili prostori pravilno in enakomerno razporejeni.

Egipčanska jadrnica

Egipčanske rečne in pomorske ladje so bile jadrnice z vesli in enim jamborom.

Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon je stalo v Mezopotamiji na obeh bregovih reke Evfrat.

Poljedelstvo ob Nilu v starem veku

Stari Egipt je "darilo Nila", saj je reka omogočila preživetje egipčanske civilizacije.

Added to your cart.