Človeško telo (moški)

Človeško telo (moški)

Animacija prikazuje glavne organske sisteme pri človeku.

Biologija

Keywords

telo, moško telo, Človeško telo, Organizem, prebavni sistem, Dihalni sistem, koža, Krvožilje, Mišice, Okostje, mezgovni obtok (limfni sistem), limfatičnega sistema, izločala, genitalije, Živčevje, Hormonski sistem, Razmnoževalni organi, prebavni trakt, dihanje, vrhnji del, obtočila, prebava, imunski sistem, odstranitev, človek, skull, reproduktivne organe, senzorična organ, Zgradba sinapse, sistemski obtok, Hrbtenica, požiralnik, želodec, Tanko črevo, debelo črevo, danka, ustna votlina, nosna votlina, pljuča, sapnik, grlo, aorte, srce, vena, Krajnik, limfna žila, bezgavka, ledvice, sečni mehur, sečevod, sečnica, modo, semenjak, prostate, možgani, hipofiza, hipotalamus, ščitnica, obščitnic, trebušna slinavka, žolč, Hrbtenjača, živec, penis, priželjc, ud, Zgornji ud, Spodnja okončina, prsih, jetra, pljučni obtok, nadledvičnica, hormon, Organski sistem, orgle, biologija, človeški

Povezani dodatki

Scenes

Koža

Koža je naš največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in skupaj s podkožnim maščevjem tehta povprečno 10 kg. Ščiti nas pred mehanskimi vplivi, ultravijoličnim sevanjem in škodljivimi mikroorganizmi, preprečuje izgubo vode iz telesa in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Koža je tudi naše največje čutilo. S čutilnimi telesci in prostimi živčnimi končiči v njej zaznavamo dotik, toplo in hladno ter bolečino.

Mišičevje

Mišičevje je organski sistem, ki je odgovoren za gibanje telesa oziroma njegovih delov. Mišice, pritrjene na skelet, imenujemo skeletne mišice. V človeškem telesu jih je približno 650, njihova skupna masa pa lahko doseže tudi 50 odstotkov telesne mase. Skeletne mišice so različnih velikosti in oblik. Na kosti so pripete s kitami.

Okostje

Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti. Kosti so trde in hkrati prožne, zato prenesejo velike obremenitve. Presnova v kostnih celicah je dokaj počasna, zato se kost po zlomu celi kar 4 do 6 tednov. Da bi preprečili nastanek osteoporoze, moramo na dan zaužiti zadostne količine kalcija (mladi 1200 miligramov).

Prebavila

V prebavilih se hrana razgradi na tako velike delce, da lahko vstopijo v kri, ki jih odnese do vseh telesnih celic. Hrano prežvečimo v ustih. V njih se začne prebava ogljikovih hidratov, v kislem okolju želodca pa prebava beljakovin. Hrana potuje naprej v tanko (ozko) črevo, v katerem se do konca razgradijo vse tri glavne skupine hranilnih snovi: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pri razgradnji sodelujeta prebavni sok z encimi, ki ga proizvaja trebušna slinavka, ter žolč, ki ga proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob. V tankem črevesu se razgrajene hranilne snovi vsrkajo v kri, v debelem (širokem) črevesu pa se nazaj v telo vsrka voda. Neprebavljene sestavine se izločijo iz telesa kot iztrebki.

Dihala

Pri presnovi hranilnih snovi, s katero telo pridobiva energijo za življenje, se porablja kisik in nastaja ogljikov dioksid. Do izmenjave teh dveh plinov med okolico in telesom prihaja v pljučih. V mirovanju vdihnemo 16-krat v minuti, ob enem vdihu pa se izmenja približno pol litra zraka. Pogosta bolezen pljuč je pljučni rak, za katero pogosteje obolijo kadilci kot nekadilci.

Krvožilje

Naše telo je prepredeno z žilami, po katerih se pretaka kri, ki jo po telesu potiska srce. Krvožilje je pri človeku deljeno na dva obtoka. Telesni krvni obtok oskrbuje organe s kisikom in odnaša ogljikov dioksid, ki nastane pri presnovi v celicah. Pljučni krvni obtok prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča, kjer se iz krvi sprosti ogljikov dioksid, vanjo pa vstopi kisik. S kisikom bogato kri prinaša v srce, od koder gre naprej v telesni krvni obtok. Srce in žile ohranjamo zdrave z redno telesno vadbo, prehrano z malo maščobami in izogibanjem kajenju.

Živčevje

Za usklajeno in pravilno delovanje našega telesa skrbita živčni in hormonski sistem. Osrednji (centralni) živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, obkrajni (periferni) živčni sistem pa živci, ki prenašajo informacije med osrednjim živčnim sistemom in organi v obliki električnih signalov. Imamo 12 parov možganskih in 31 parov hrbtenjačnih živcev.

Sečila

Ledvice odstranjujejo organizmu nepotrebne in škodljive snovi. Dnevno proizvedejo 1,5 do 2 litra seča. Ta se zbira v sečnem mehurju, iz telesa pa se odvaja skozi sečnico. Pogosta obolenja sečil so vnetje mehurja in ledvic ter ledvični kamni. Ledvični kamni lahko povzročijo poškodbe sečevodov, zaradi katerih se v seču pojavi kri.

Človeško telo

Limfni (mezgovni) sistem

Limfni (mezgovni) sistem odstranjuje odpadne snovi iz tkiv. Začenja se v obliki slepih zaprtih cevk (limfnih kapilar), v katere prehajajo snovi iz medceličnine z osmozo. Tekočina, ki se pretaka po limfnem sistemu, je limfa ali mezga. Preden se limfa iz limfnih žil izlije v glavno telesno dovodnico, ki je del krvožilnega sistema, potuje skozi bezgavke. V njih se povzročitelji bolezni, ki jih prenaša limfa, srečajo z belimi krvničkami, ki so del našega imunskega sistema. Pomembni organi limfnega sistema so priželjc, vranica in mandeljni. Ti imajo pomembno vlogo pri zorenju belih krvničk in s tem pri delovanju imunskega sistema.

Spolni organi

Spolni organi so namenjeni razmnoževanju. Med oploditvijo se moška in ženska spolna celica združita v zigoto, iz katere se razvije zarodek. Spolne celice nastajajo v spolnih žlezah. Spolne žleze pri moškem so parni organ – moda, kjer nastajajo moške spolne celice ali semenčice. Te se shranjujejo v obmodkih. Tekočina, ki jo moški izbrizga iz spolnega organa (penisa) skozi sečnico, je sperma ali semenska tekočina. V njej so semenčice in tekočina, ki nastaja predvsem v obsečnici (prostati) in semenjakih.

Hormonski sistem

Hormoni pomembno vplivajo na vse procese v telesu: presnovo, rast in razvoj. Izločajo jih žleze z notranjim izločanjem, ki jim pravimo tudi endokrine žleze. Adrenalin izloča sredica nadledvične žleze, inzulin in glukagon trebušna slinavka, tiroksin pa ščitnica. Glavno nadzorno središče hormonskega sistema je hipotalamo-hipofizni sistem. Hipotalamus sprejema informacije o notranjem in zunanjem okolju telesa ter nanje odgovarja z izločanjem hormonov, ki spodbujajo izločanje hormonov iz hipofize. Ti hormoni uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, na primer ščitnice, nadledvičnih in spolnih žlez, ne uravnavajo pa izločanja hormonov iz trebušne slinavke.

Deli človeškega telesa

Koža je naš največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in skupaj s podkožnim maščevjem tehta povprečno 10 kg. Ščiti nas pred mehanskimi vplivi, ultravijoličnim sevanjem in škodljivimi mikroorganizmi, preprečuje izgubo vode iz telesa in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Koža je tudi naše največje čutilo. S čutilnimi telesci in prostimi živčnimi končiči v njej zaznavamo dotik, toplo in hladno ter bolečino.

Narration

Koža je naš največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in skupaj s podkožnim maščevjem tehta povprečno 10 kg. Ščiti nas pred mehanskimi vplivi, ultravijoličnim sevanjem in škodljivimi mikroorganizmi, preprečuje izgubo vode iz telesa in ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Koža je tudi naše največje čutilo. S čutilnimi telesci in prostimi živčnimi končiči v njej zaznavamo dotik, toplo in hladno ter bolečino.

Mišice, pritrjene na skelet, imenujemo skeletne mišice. Odgovorne so za gibanje telesa. V človeškem telesu jih je približno 650, njihova skupna masa pa lahko doseže tudi 50 odstotkov telesne mase. Skeletne mišice so različnih velikosti in oblik. Na kosti so pripete s kitami.

Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti. Kosti so trde in hkrati prožne, zato prenesejo velike obremenitve. Presnova v kostnih celicah je dokaj počasna, zato se kost po zlomu celi kar 4 do 6 tednov. Da bi preprečili nastanek osteoporoze, moramo na dan zaužiti zadostne količine kalcija.

Prebava se začne v ustih. Prežvečena in s slino prepojena hrana, v kateri se je že začela razgradnja ogljikovih hidratov, potuje po požiralniku naprej v želodec. V kislem okolju želodca poteka prebava beljakovin. Hrana potuje naprej v tanko črevo, v katerem se do konca razgradijo vse tri glavne skupine hranilnih snovi: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pri razgradnji sodelujeta prebavni sok z encimi, ki ga proizvaja trebušna slinavka, ter žolč, ki ga proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob. V tankem črevesu se razgrajene hranilne snovi vsrkajo v kri, v debelem črevesu pa se nazaj v telo vsrka voda. Neprebavljene sestavine se izločijo iz telesa kot iztrebki.

Pri presnovi hranilnih snovi, s katero telo pridobiva energijo za življenje, se porablja kisik in nastaja ogljikov dioksid. Do izmenjave teh dveh plinov med okolico in telesom prihaja v pljučih. V mirovanju vdihnemo 16-krat v minuti, ob enem vdihu pa se izmenja približno pol litra zraka. Pogosta bolezen pljuč je pljučni rak, za katero pogosteje obolijo kadilci kot nekadilci.

Naše telo je prepredeno z žilami, po katerih se pretaka kri, ki jo po telesu potiska srce. Krvožilje je pri človeku deljeno na dva obtoka. Telesni krvni obtok oskrbuje organe s kisikom in odnaša ogljikov dioksid, ki nastane pri presnovi v celicah. Pljučni krvni obtok prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča, kjer se iz krvi sprosti ogljikov dioksid, vanjo pa vstopi kisik. S kisikom bogato kri prinaša v srce, od koder gre naprej v telesni krvni obtok. Srce in žile ohranjamo zdrave z redno telesno vadbo, prehrano z malo maščobami in izogibanjem kajenju.

Ledvice odstranjujejo organizmu nepotrebne in škodljive snovi. Dnevno proizvedejo 1,5 do 2 litra seča. Ta se zbira v sečnem mehurju, iz telesa pa se odvaja skozi sečnico. Pogosta obolenja sečil so vnetje mehurja in ledvic ter ledvični kamni. Ti lahko povzročijo poškodbe sečevodov, zaradi katerih se v seču pojavi kri.

Za usklajeno in pravilno delovanje našega telesa skrbita živčni in hormonski sistem. Osrednji živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, obkrajni živčni sistem pa živci, ki prenašajo informacije med osrednjim živčnim sistemom in organi v obliki električnih signalov. Imamo 12 parov možganskih in 31 parov hrbtenjačnih živcev.

Hormoni pomembno vplivajo na vse procese v telesu: presnovo, rast in razvoj. Izločajo jih žleze z notranjim izločanjem, ki jim pravimo tudi endokrine žleze. Adrenalin izloča sredica nadledvične žleze, inzulin in glukagon trebušna slinavka, tiroksin pa ščitnica. Glavno nadzorno središče hormonskega sistema je hipotalamo-hipofizni sistem. Hipotalamus sprejema informacije o notranjem in zunanjem okolju telesa ter nanje odgovarja z izločanjem hormonov, ki spodbujajo izločanje hormonov iz hipofize. Ti hormoni uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, na primer ščitnice, nadledvičnih in spolnih žlez, ne uravnavajo pa izločanja hormonov iz trebušne slinavke.

Limfni ali mezgovni sistem odstranjuje odpadne snovi iz tkiv. Začenja se kot slepe zaprte cevke (limfne kapilare), v katere prehajajo snovi iz medceličnine z osmozo. Tekočina, ki se pretaka po limfnem sistemu, je limfa ali mezga. Preden se limfa iz limfnih žil izlije v glavno telesno dovodnico, ki je del krvožilnega sistema, potuje skozi bezgavke. V njih se povzročitelji bolezni, ki jih prenaša limfa, srečajo z belimi krvničkami, ki so del našega imunskega sistema. Pomembni organi limfnega sistema so priželjc, vranica in mandeljni. Ti imajo pomembno vlogo pri zorenju belih krvničk in s tem delovanju imunskega sistema.

Spolni organi so namenjeni razmnoževanju. Med oploditvijo se moška in ženska spolna celica združita v zigoto, iz katere se razvije zarodek. Spolne celice nastajajo v spolnih žlezah. Spolne žleze pri moškemu so parni organ – moda, v katerem se tvorijo moške spolne celice ali semenčice. Te se shranjujejo v obmodkih. Tekočina, ki jo moški izbrizga iz spolnega organa ali penisa skozi sečnico, je sperma ali semenska tekočina. V njej so semenčice in tekočina, ki nastaja predvsem v obsečnici oziroma prostati in semenjakih.

Povezani dodatki

Umivanje zob

Ustna nega ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja ustne votline in zob.

Človeško zobovje

Zobovje sestavljajo sekalci, podočniki, ličniki in kočniki.

Vnetje srednjega ušesa

Animacija prikazuje možne posledice in zdravljenje gnojnega vnetja srednjega ušesa.

Deli človeškega telesa

Animacija prikazuje dele glave, trupa in okončin.

Prevodni sistem srca

Naše srce samo generira električne impulze, potrebne za lastno delovanje. Grafični prikaz...

Kako hitri so vaši refleksi?

Ta lekcija vas bo seznanila s prirojenimi in priučenimi telesnimi odzivi.

Kako dolgo lahko živimo?

Zaradi nenehnega razvoja medicine in novih bioloških znanj se življenjska doba ljudi podaljšuje....

Globoka venska tromboza in pljučna embolija

Krvni strdek, ki nastane v globokih venah spodnjih okončin, lahko vstopi v pljuča in...

Added to your cart.