Celine in oceani

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Geografija

Keywords

celina, kopno, ocean, Earth, Afrika, Azija, Avstralija, Evropa, Severna Amerika, Južna Amerika, Antarktika, Tihi ocean, Atlanti-óceán, Indijski ocean, map, zemljevid sveta, Globus Zemlje, morje, Sea World, geografija

Povezani dodatki

Questions

  • Kje je Evropa?
  • Kje je Afrika?
  • Kje je Azija?
  • Kje je Južna Amerika?
  • Kje je Severna Amerika?
  • Kje je Antarktika?
  • Kje je Avstralija?
  • Kje je Tihi ocean?
  • Kje je Indijski ocean?
  • Kje je Atlantski ocean?
  • Kje je Arktični ocean?
  • Kje se nahaja Srednja Amerika?

Scenes

Zemlja

  • Afrika
  • Indijski ocean
  • Atlantski ocean
  • Antarktika
  • Tihi ocean
  • Avstralija in Oceanija
  • Azija
  • Arktični ocean
  • Južna Amerika
  • Severna Amerika
  • Evropa
  • Južni ocean
  • Zemlja

Celina ali kontinent: velika sklenjena gmota na zemeljskem površju, ki jo obdajajo oceani in morja. V zvezi z razdelitvijo kopna na celine na svetu ni enotnega dogovora.

Afrika
Druga največja celina na Zemlji, površina: 30,3 milijona km². Na severu meji na Gibraltarsko ožino in Sredozemsko morje, na vzhodu na Sueški prekop, Rdeče morje, Adenski zaliv in Indijski ocean, na zahodu na Atlantski ocean.

Antarktika
Po velikosti peta med celinami, površina je 13,2 milijona km². Obdaja jo Južni ocean.

Avstralija in Oceanija
Površina: 8,8 milijona km². Obsega Avstralijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo in Tihooceanske otoke. Na zahodu meji na Indijski ocean,na drugih straneh pa na Tihi ocean.

Azija Največja celina, površina je 44,4 milijona km². Obsega 30 % kopnega. Skupaj z Evropo tvori Evrazijo, znotraj katere je njen delež štiri petine. V smeri sever–jug se razteza na približno 11.000 km, v smeri vzhod–zahod pa na približno 9000 km.
Na severu meji na Arktični ocean, ki ga imenujemo tudi Severno ledeno morje, na vzhodu na Tihi ocean in njegova stranska morja, na jugovzhodu na Avstralijo in Oceanijo, na jugu na Indijski ocean, na jugozahodu na Rdeče morje, Sueški prekop in Sredozemsko morje, na zahodu na Črno morje, Kaspijsko jezero, reko Ural in gorovje Ural.
V družbenogeografskem pogledu k Evropi včasih prištevajo Gruzijo, Azerbajdžan, Armenijo in Turčijo, ki so v naravnem pogledu del Azije.

Južna Amerika
Površina: 17,84 milijona km². Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na Atlantski ocean, na zahodu na Tihi ocean, na severozahodu pa na Panamsko zemeljsko ožino.

Severna Amerika
Tretja največja celina. Površina je 24,5 milijona km². Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na Atlantski ocean, na zahodu na Tihi ocean.

Evropa
Druga najmanjša celina, njena površina je 10,4 milijona km². Azija in Evropa skupaj tvorita Evrazijo, katere zahodna petina je Evropa. Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na reko Ural, gorovje Ural in na Kaspijsko jezero, na jugovzhodu na Kavkaz in Črno morje, na jugu na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantski ocean. V družbenogeografskem pogledu k Evropi včasih prištevajo Gruzijo, Azerbajdžan, Armenijo in Turčijo.(Grenlandija, ki naravnogeografsko spada k Severni Ameriki, v družbenogeografskem pogledu pripada Evropi, saj je del Kraljevine Danske.)

Ocean: del svetovnega morja, veliko in globoko telo slane vode, ki ločuje dve celini (Atlantski ocean, Tihi ocean, Indijski ocean, Arktični ocean).

Atlantski ocean
Obsega 20 % Zemljinega površja, površina je 82,4 milijona km² (s stranskimi morji 106,4 milijona km²). Na severu meji na Arktični ocean, na vzhodu na Evropo in Afriko, na zahodu na Ameriko.

Tihi ocean
Največji ocean na Zemlji, obsega 35 % Zemljinega površja, površina je 168,8 milijona km². Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na Ameriko, na jugu na Antarktiko, na zahodu na Azijo in Avstralijo.

Indijski ocean
Površina je 74 milijonov km² (dvainpolkrat večja od Afrike). Na severu meji na Azijo, na vzhodu na otoke Sunda in Avstralijo, na zahodu na Afriko. O južni meji so mnenja deljena, nekateri štejejo za mejo premico, ki povezuje najjužnejšo točko Afrike z najjužnejšo točko Tasmanije.

Južni ocean
Pri členitvi svetovnega morja se včasih ločeno navaja poseben ocean čisto na jugu, okoli Antarktike, ki ga zaradi lege imenujejo Južni ocean. Zanj se uporablja tudi ime Antarktični ocean. Leži južno od 60° južne geografske širine.

Arktični ocean Najmanjši ocean, številni ga imenujejo Severno ledeno morje, površina je 10,5 milijona km² (s stranskimi morji 14 milijonov km²). Skoraj v celoti ga obdajajo celine (Evrazija in Severna Amerika). Od Tihega oceana ga loči Beringova ožina, od Atlantskega oceana pa Grenlandsko morje.

Celine

  • Zemlja
  • Afrika
  • Gibraltarska ožina
  • Sredozemsko morje
  • Adenski zaliv
  • Indijski ocean
  • Sueški prekop
  • Rdeče morje
  • Atlantski ocean
  • Antarktika
  • Tihi ocean
  • Avstralija in Oceanija
  • Avstralija
  • Nova Zelandija
  • Papua Nova Gvineja
  • Tihooceanski otoki
  • Azija
  • Arktični ocean
  • Črno morje
  • Kavkaz
  • Kaspijsko jezero
  • reka Ural
  • Uralsko gorovje
  • Azerbajdžan
  • Gruzija
  • Armenija
  • Turčija
  • Južna Amerika
  • Karibsko morje
  • Severna Amerika
  • Evropa
  • Bospor-Dardanele
  • Grenlandija
  • Mehiški zaliv
  • Panamska ožina
  • Južni ocean

Celina ali kontinent: velika sklenjena gmota na Zemljinem površju, ki jo obdajajo oceani in morja. V zvezi z razdelitvijo kopna na celine na svetu ni enotnega dogovora.

Afrika Druga največja celina na Zemlji, površina: 30,3 milijona km². Na severu meji na Gibraltarsko ožino in Sredozemsko morje, na vzhodu na Sueški prekop, Rdeče morje, Adenski zaliv in Indijski ocean, na zahodu na Atlantski ocean.

Antarktika
Po velikosti peta med celinami, površina je 13,2 milijona km². Obdaja jo Južni ocean.

Avstralija in Oceanija
Površina: 8,8 milijona km². Obsega Avstralijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo in Tihooceanske otoke. Na zahodu meji na Indijski ocean, na preostalih straneh pa na Tihi ocean.

Azija Največja celina, površina je 44,4 milijona km². Obsega 30 % kopnega. Skupaj z Evropo tvori Evrazijo, znotraj katere je njen delež štiri petine. V smeri sever–jug se razteza na približno 11.000 km, v smeri vzhod–zahod pa na približno 9000 km.
Na severu meji na Arktični ocean, ki ga imenujemo tudi Severno ledeno morje, na vzhodu na Tihi ocean in njegova stranska morja, na jugovzhodu na Avstralijo in Oceanijo, na jugu na Indijski ocean, na jugozahodu na Rdeče morje, Sueški prekop in Sredozemsko morje, na zahodu na Črno morje, Kaspijsko jezero, reko Ural in gorovje Ural. V družbenogeografskem pogledu k Evropi včasih prištevajo Gruzijo, Azerbajdžan, Armenijo in Turčijo, ki so v naravnem pogledu del Azije.

Južna Amerika
Površina: 17,84 milijona km². Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na Atlantski ocean, na zahodu na Tihi ocean, na severozahodu pa na Panamsko zemeljsko ožino.

Severna Amerika Tretja največja celina. Površina je 24,5 milijona km². Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na Atlantski ocean, na zahodu na Tihi ocean.

Evropa Druga najmanjša celina, njena površina je 10,4 milijona km². Azija in Evropa skupaj tvorita Evrazijo, katere zahodna petina je Evropa. Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na reko Ural, gorovje Ural in na Kaspijsko jezero, na jugovzhodu na Kavkaz in Črno morje, na jugu na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantski ocean. V družbenogeografskem pogledu k Evropi včasih prištevajo Gruzijo, Azerbajdžan, Armenijo in Turčijo.(Grenlandija, ki naravnogeografsko spada k Severni Ameriki, v družbenogeografskem pogledu pripada Evropi, saj je del Kraljevine Danske.)

Oceani

  • Zemlja
  • Atlantski ocean
  • Evropa
  • Afrika
  • Južna Amerika
  • Severna Amerika
  • Tihi ocean
  • Antarktika
  • Azija
  • Avstralija
  • Indijski ocean
  • Sundski otoki
  • Tasmanija
  • Arktični ocean
  • Beringova ožina
  • Grenlandsko morje
  • Južni ocean

Ocean: del svetovnega morja, veliko in globoko telo slane vode, ki ločuje dve celini (Atlantski ocean, Tihi ocean, Indijski ocean, Arktični ocean).

Atlantski ocean: obsega 20 % Zemljinega površja, površina je 82,4 milijona km² (s stranskimi morji 106,4 milijona km²). Na severu meji na Arktični ocean, na vzhodu na in Afriko, na zahodu pa na Ameriko.

Tihi ocean: največji ocean na Zemlji, obsega 35% Zemljinega površja, površina je 168,8 milijona km². Na severu meji na Arktični ocean (Severno ledeno morje), na vzhodu na Ameriko, na jugu na Antarktiko, na zahodu pa na Azijo in Avstralijo.

Južni ocean
Pri členitvi svetovnega morja se včasih ločeno navaja poseben ocean čisto na jugu, okoli Antarktike, ki ga imenujejo Južni ocean. Drugo ime zanj je Antarktični ocean. Leži južno od 60° južne geografske širine in meri 22 milijonov km².

Indijski ocean: meri 74 milijonov km² (torej je dvainpolkrat večji od Afrike). Na severu meji na Azijo, na vzhodu na otoke Sunda in Avstralijo, na zahodu pa na Afriko.

Arktični ocean: najmanjši ocean, površina je 10,5 milijona km² (s stranskimi morji 14 milijonov km²). Skoraj v celoti ga obdajajo celine (Evrazija in Severna Amerika) in veliko otokov. Od Tihega oceana ga loči Beringova ožina, od Atlantskega oceana pa Grenlandsko morje.

Povezani dodatki

Zemlja

Zemlja je kamniti planet s trdno skorjo in ozračjem, ki vsebuje kisik.

Države Afrike

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav Afrike.

Države Amerike

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav Amerike.

Države Azije

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav Azije.

Države Evrope

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave evropskih držav.

Države sveta

Z nalogami na treh ravneh zahtevnosti bomo spoznali geografsko lego, glavna mesta in zastave držav sveta.

Globus

Globus v različnih tridimenzionalnih pogledih.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

Nastanek Zemlje in Lune

Animacija prikazuje, kako sta nastali Zemlja in Luna.

Spreminjanje položaja celin v zgodovine Zemlje

V zgodovini Zemlje so bile celine nenehno v gibanju. Ta proces se nadaljuje tudi v našem času.

Zanimivosti iz geografije - družbena geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja družbene geografije.

Zanimivosti iz geografije - fizična geografija

Animacija predstavlja nekatere zanimivosti s področja fizične geografije.

Darwin's legendary voyage

Darwin's legendary voyage aboard HMS Beagle played a crucial role in the development of the Theory of Evolution.

Imperiji novega veka

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Obalni relief

Morje je zaradi delovanja morskih valov – delno pa tudi morskih tokov in plimovanja – zelo pomembna zunanja sila, ki oblikuje obalni relief.

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Topografija Zemlje

Animacija predstavlja največje gore, planote, reke, jezera in puščave na Zemlji.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Znameniti srednjeveški imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Širjenje Homo sapiensa po planetu

"Razumni človek" je nastal v Afriki in se razširil na skoraj vse celine.

Geografska odkritja (15.–17. stoletje)

Geografska odkritja novega veka so spremenila zemljevid sveta in imela številne druge daljnosežne posledice.

Kroženje vode (srednja stopnja)

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Podzemeljske vode

Podzemeljske vode delimo na skalno in talno vodo ali podtalnico.

Refugees and migrants

This animation presents the current refugee crisis from various points of view.

The history of human migration

The migration of large human populations began in Ancient times.

Voda (H₂O)

Voda je stabilna spojina vodika in kisika, ki je potrebna za življenje. V naravi jo najdemo v vseh treh agregatnih stanjih.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Fjord

Dolg, ozek in globok morski zaliv, nastal iz ledeniško preoblikovane rečne doline, ki jo je po koncu poledenitve zalilo morje.

Morska območja

Z globino se spreminjajo fizikalne lastnosti morja, njegovo rastlinstvo in živalstvo.

Naravnogeografski pojmi

Animacija prikazuje reliefne oblike, površinske vode in s tem povezane kartografske znake.

The Panama Canal

The Panama Canal is an artificial waterway created to shorten shipping routes between the Pacific Ocean and the Atlantic Ocean.

The Suez Canal

The Suez Canal is an artificial waterway connecting the Red Sea and the Mediterranean Sea.

Added to your cart.