Brandenburška vrata

Brandenburška vrata

Brandenburška vrata so bila zgrajena v neoklasicističnem slogu in so danes eden prepoznavnejših simbolov Berlina ter Nemčije.

Likovna umetnost

Keywords

Brandenburg, Langhans, Berlin, Klasicistično, Klasicizmom, dekorativni gate, II. Frigyes Vilmos, mir, znak, simbol, Nemčija, arhitektura, zgradba

Povezani dodatki

Scenes

Brandenburška vrata

  • vrata - Bila so zgrajena po vzoru atenske vhodne stavbe (Propilaje) na Akropoli. Prvotno so se imenovala Vrata miru.
  • kip - Prikazuje boginjo zmage Viktorijo v štirivprežni kočiji. Bakreni kip je visok 5 m in je delo Johanna Gottfrieda Schadowa.
  • portiki - Brandenburška vrata bila so prvotno del berlinskega carinskega zidu. V notranjosti portikov danes stojita kip rimskega boga Marsa in kip boginje Minerve.
  • kolonade - Prvotno so ob vratih stale hiše dacarjev in stražarjev. Po izgubi svojih funkcij je na njihova mesta Heinrich Strack zgradil kolonade, ki se slogovno ujemajo z vrati.

Od blizu

  • prehodi - Brandenburška vrata so sestavljena iz 5 prehodov. Osrednji prehod je širši od drugih in so ga uporabljali člani kraljeve družine. Prehoda ob osrednjem sta bila namenjena za kočije, stranska prehoda pa so uporabljali pešci.
  • stebri - Na obeh straneh vrat najdemo 12 dorskih stebrov. V višino merijo 15 m, njihov premer nad bazo je 1,75 m. Zanimivo je, da so žlebovi na trupu stebrov v jonskem slogu.
  • atika - Arhitekturni element za poviševanje pročelja, ki so ga uporabljali predvsem v času renesanse in klasicizma. Na tistem na Brandenburških vratih je relief z upodobitvijo sprevoda boginje miru.
  • kip - 5 m visok bakreni kip predstavlja Viktorijo, boginjo zmage, na kvadrigi (kočija, ki jo vlečejo štirje konji). Kip je delo Johanna Gottfrieda Schadowa.
  • reliefi - Notranjost prehodov krasijo reliefi.

Kip

  • Viktorija - Krilata boginja zmage, ki je bila v grški mitologiji znana kot Nika, v rimski pa kot Viktorija.
  • kvadriga - Antična bojna ali slavnostna kočija, ki jo vlečejo štirje vpreženi konji. Boginja zmage na taki kočiji prispe v mesto.
  • železni križec - Simbol ima dolgo zgodovino. Izhaja iz črnega križca, simbola srednjeveškega tevtonskega viteš kega reda, ki so ga ustanovili leta 1190. Železni križec je leta 1813 postal prusko vojaško odlikovanje, ki ga je ustanovil Friderik Viljem III. in so ga kasneje podeljevali tudi v Nemčiji. Nemške oborožene sile ga še dandanes uporabljajo za svoj simbol. Boginja miru je prvotno v roki držala lovorjev venec. Da bi čim bolj poudarili idejo zmage, so lovorjev venec pozneje zamenjali s hrastovim vencem, ki obdaja železni križec, na katerem sedi pruski orel.
  • pruski orel - Simbol orla najdemo že pri nemškem tevtonskem viteškem redu, kasneje pa je krasil tudi grb pruskega kraljestva. V antični mitologiji je orel veljal za poslanca bogov: v grški je bil simbol Zevsa, v rimski Jupitra, v nemški pa Odina. Orel je simbol hrabrosti, moči in božanske večnosti. Vsak evropski grb, na katerem je upodobljen orel, izvira iz rimskih grbov in zastav, prav tako tudi nemški grb.

Animacija

Narration

Brandenburška vrata stojijo v nemški prestolnici Berlin. Med letoma 1788 in 1791 jih je dal zgraditi pruski kralj Friderik Viljem II. Arhitektna in gradbena dela so zaupali Carlu Gotthardu Langhansu.

Neoklasicistična vrata so zgradili iz peščenjaka po vzoru Propilaj, atenske vhodne stavbe na Akropoli.

Vrata so sestavljena iz dvanajstih ogromnih dorskih stebrov, po šest na vsaki strani, ki tvorijo 5 prehodov. Notranjost prehodov, podobno kot atiko na vrhu vrat, krasijo reliefi.

Najpomembnejši element arhitekture je kip, ki je postavljen nad atiko. Bakreni kip je visok 5 m in prikazuje krilato boginjo zmage Viktorijo na štirivprežnem vozu – kvadrigi.

Brandenburška vrata so danes eden najpomembnejših simbolov nemške prestolnice in tudi države. Skozi zgodovino so bila priča številnih dogajanj, ki so zaznamovala evropsko in tudi svetovno zgodovino.

Povezani dodatki

Berlinski zid (1961–1989)

Berlinski zid, simbol razdeljenosti in zatiranja, je razdvajal mesto in številne družine.

Eifflov stolp (Pariz, 1889)

Stolp je kovinski, zgrajen je bil za svetovno razstavo in je kot inženirsko čudo postal simbol Pariza.

Kip svobode (New York)

Kip je ZDA podarilo francosko ljudstvo ob 100. obletnici neodvisnosti ZDA.

Namdemun (Seul, Južna Koreja, 14. stoletje)

Vrata Namdemun, najpomembnejši južnokorejski narodni zaklad, so bila nekoč eden glavnih vhodov v srednjeveški Seul.

Slavolok zmage (Pariz, 1836)

Gradnja slavoloka se je končala šele po padcu Napoleona, leta 1836.

Titov slavolok (Rim, 1. stoletje)

Slavolok je rimski cesar dal postaviti pri vhodu v Forum Romanum v spomin na njegovo zmago nad velikim judovskim uporom.

Upravni zemljevid Nemčije

Animacija prikazuje najpomembnejše enote upravne delitve Nemčije.

Added to your cart.