Bitka na Maratonskem polju (490 pr. n. št.)

Bitka na Maratonskem polju (490 pr. n. št.)

Spomin na sijajno zmago atenskih hoplitov nad Perzijci je tudi maratonski tek.

Zgodovina

Keywords

Maraton, maratonski tek, Darius, Darius sem, bitka, bojišče, hoplites nosijo, Hoplit, Grki, Perzijci, Hellas, vojaška akcija, vojaška zgodovina, vojna, Miltiades, Herodot, Flota, konjenica, falango, bojevanje, vojska, v starem veku, Zgodovina

Povezani dodatki

Scenes

Maratonsko bojno polje

Potek bitke

1. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Na Maratonskem polju je nasproti deset tisočim atenskim in tisočim platajskim bojevnikom stalo približno dvajset tisoč Perzijcev. Grki so imeli samo težko pehoto hoplitov. Glavna sila perzijske vojske so bili konjeniški lokostrelci in pehota. Ti zaradi svoje opreme niso bili dovolj učinkoviti v bližnjem spopadu. (Konjeniki nato niso niti sodelovali v bitki.) Na začetku bitke so hopliti prodrli naprej, da bi preprečili urejeno izkrcanje in postrojitev Perzijcev (predvsem konjenice).

2. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Po najbolj razširjenem opisu bitke je grški strateg Miltiad izvedel taktiko t. i. dvojne obkolitve. Center njegove vojske (ki je bil tudi sicer najožji) se je umaknil pred osrednjim perzijskim čelom, ki je bilo sestavljeno iz najboljših enot in je zmagoslavno vkorakalo v odprtino. Toda Perzijcem ni uspelo presekati grške vojske na dvoje, celo več, njeni močni krili sta jih začeli obkoljevati. Levo in desno krilo Perzijcev sta začeli bežati in se umikati proti ladjam.

3. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Odprtina je postala past: grški krog se je sklenil, v celoti je obkolil srednje bojno črto Perzijcev. Le redkim je uspelo uiti iz obroča. V tesnih spopadih so lahko hopliti uveljavili svoje prednosti, ki so izvirale iz njihove taktike, načina bojevanja in orožja. Mnogi Perzijci so izgubili življenje v brezupnem boju. Ubežniki so se vkrcali na ladje.

4. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Del grške vojske se je pognal za bežečimi Perzijci. Poskusili so požgati njihove ladje (po virih so dve ladji tudi zavzeli).

Perzijci so z obplutjem Rta Sounion poskusili priti do praktično neobvarovanih Aten. To so opazili hopliti, ki so začeli pospešeno korakati proti mestu. Legenda pravi, da so z vestjo o zmagi (in približevanju Perzijcev) poslali sla, ki je uspel priteči v Atene pred Perzijci (maratonski tek).

1. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Na Maratonskem polju je nasproti deset tisočim atenskim in tisočim platajskim bojevnikom stalo približno dvajset tisoč Perzijcev. Grki so imeli samo težko pehoto hoplitov. Glavna sila perzijske vojske so bili konjeniški lokostrelci in pehota. Ti zaradi svoje opreme niso bili dovolj učinkoviti v bližnjem spopadu. (Konjeniki nato niso niti sodelovali v bitki.) Na začetku bitke so hopliti prodrli naprej, da bi preprečili urejeno izkrcanje in postrojitev Perzijcev (predvsem konjenice).

2. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Po najbolj razširjenem opisu bitke je grški strateg Miltiad izvedel taktiko t. i. dvojne obkolitve. Center njegove vojske (ki je bil tudi sicer najožji) se je umaknil pred osrednjim perzijskim čelom, ki je bilo sestavljeno iz najboljših enot in je zmagoslavno vkorakalo v odprtino. Toda Perzijcem ni uspelo presekati grške vojske na dvoje, celo več, njeni močni krili sta jih začeli obkoljevati. Levo in desno krilo Perzijcev sta začeli bežati in se umikati proti ladjam.

3. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Odprtina je postala past: grški krog se je sklenil, v celoti je obkolil srednje bojno črto Perzijcev. Le redkim je uspelo uiti iz obroča. V tesnih spopadih so lahko hopliti uveljavili svoje prednosti, ki so izvirale iz njihove taktike, načina bojevanja in orožja. Mnogi Perzijci so izgubili življenje v brezupnem boju. Ubežniki so se vkrcali na ladje.

4. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Del grške vojske se je pognal za bežečimi Perzijci. Poskusili so požgati njihove ladje (po virih so dve ladji tudi zavzeli).

Perzijci so z obplutjem Rta Sounion poskusili priti do praktično neobvarovanih Aten. To so opazili hopliti, ki so začeli pospešeno korakati proti mestu. Legenda pravi, da so z vestjo o zmagi (in približevanju Perzijcev) poslali sla, ki je uspel priteči v Atene pred Perzijci (maratonski tek).

Narration

1. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Na Maratonskem polju je nasproti deset tisočim atenskim in tisočim platajskim bojevnikom stalo približno dvajset tisoč Perzijcev. Grki so imeli samo težko pehoto hoplitov. Glavna sila perzijske vojske so bili konjeniški lokostrelci in pehota. Ti zaradi svoje opreme niso bili dovolj učinkoviti v bližnjem spopadu. (Konjeniki nato niso niti sodelovali v bitki.) Na začetku bitke so hopliti prodrli naprej, da bi preprečili urejeno izkrcanje in postrojitev Perzijcev (predvsem konjenice).

2. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Po najbolj razširjenem opisu bitke je grški strateg Miltiad izvedel taktiko t. i. dvojne obkolitve. Center njegove vojske (ki je bil tudi sicer najožji) se je umaknil pred osrednjim perzijskim čelom, ki je bilo sestavljeno iz najboljših enot in je zmagoslavno vkorakalo v odprtino. Toda Perzijcem ni uspelo presekati grške vojske na dvoje, celo več, njeni močni krili sta jih začeli obkoljevati. Levo in desno krilo Perzijcev sta začeli bežati in se umikati proti ladjam.

3. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Odprtina je postala past: grški krog se je sklenil, v celoti je obkolil srednje bojno črto Perzijcev. Le redkim je uspelo uiti iz obroča. V tesnih spopadih so lahko hopliti uveljavili svoje prednosti, ki so izvirale iz njihove taktike, načina bojevanja in orožja. Mnogi Perzijci so izgubili življenje v brezupnem boju. Ubežniki so se vkrcali na ladje.

4. faza (avgust?, september? 490 pr. Kr.)

Del grške vojske se je pognal za bežečimi Perzijci. Poskusili so požgati njihove ladje (po virih so dve ladji tudi zavzeli).

Perzijci so z obplutjem Rta Sounion poskusili priti do praktično neobvarovanih Aten. To so opazili hopliti, ki so začeli pospešeno korakati proti mestu. Legenda pravi, da so z vestjo o zmagi (in približevanju Perzijcev) poslali sla, ki je uspel priteči v Atene pred Perzijci (maratonski tek).

Povezani dodatki

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno...

Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Atenska Akropola, ena najstarejših utrdb na svetu, je dobila zasnovo, kakršno poznamo še...

Vojaška taktika starorimske pehote

Izurjeni legionarji rimskega imperija so bili mojstri vojaške strategije.

Masada

Masada, a fortress built on a gigantic isolated plateau, is a symbol of Jewish patriotism.

Starorimski gladiatorji (2. stoletje)

Gladiatorji so se v arenah starega Rima bojevali drug z drugim in z zvermi in tako...

The Ancient Olympic Games

Learn more about the origins of the ancient Olympic Games and its revival in modern times.

Bitka pri Termopilah (480 pr. n. št.)

Bitka iz grško-perzijske vojne je zaslovela zaradi junaškega samožrtvovanja špartanskih...

Tutankamonova grobnica (14. stoletje pr. n. št.)

Odkritje Tutankamonove grobnice je bil eden najbolj senzacionalnih dogodkov 20. stoletja.

Added to your cart.