Bakterije (okrogle, paličaste, spiralne)

Bakterije (okrogle, paličaste, spiralne)

Bakterije lahko razvrščamo tudi po obliki.

Biologija

Keywords

Bakterija, Prokarionti, enocelične, Patogen, Antibiotik, Mikroorganizem, bolezen, okužba, Vnetje, E. coli, tetanus, kuga, kolera, gonokokna okužba, meningitis, gonoreja, pljučnica, Salmonela, Legionarska bolezen, Borelioza, sifilis, stick, spiral, sferično, monokok, vibrio, pus, staphylococcus, streptococcus, bacil, spiril, coccus, Celica, celične stene, Gram pozitivna, barvanje po Gramu, tok, migetalka, Pasteur, po Gramu negativno, Morfologija, Bakteriologija, Mikrobiologija, biologija

Povezani dodatki

Questions

  • Katera bakterija NI okrogle oblike?
  • Katera oblika NI značilna za bakterije?
  • Kakšne oblike je bakterija, ki povzroča kugo?
  • Kakšne oblike je bakterija, ki povzroča tetanus?
  • Katero bolezen povzroča bakterija?
  • Katero bolezen povzroča bakterija?
  • Katero bolezen povzroča bakterija?
  • Katera bolezen NI bakterijskega izvora?
  • Katera bolezen NI bakterijskega izvora?
  • Katera bolezen NI bakterijskega izvora?
  • Obarvanje katerega dela celice omogoča razlikovanje bakterij pri barvanju po Gramu?
  • Iz katere snovi je pretežno zgrajena celična stena?
  • Katere bakterije uporabljajo v mlečni proizvodnji za izdelavo hrane?
  • Ali drži trditev?\nDušične bakterije povzročajo vnetje v človeškem telesu.
  • Ali drži trditev?\nDušične bakterije živijo na koreninskem gomolju rastlin metuljnic.
  • Ali drži trditev?\nV vabi morske žabe so bakterije, ki oddajajo svetlobo.
  • Ali drži trditev?\nEscherichia coli živi v človeškem črevesju.
  • Ali drži trditev?\nPovzročitelj tetanusa izloča toksin, ki povzroči nenevarne mišične krče.
  • Ali drži trditev?\nBakterije so enocelični prokarionti.
  • Ali drži trditev?\nBakterije so enocelični evkarionti.

Scenes

Okrogle

  • monokok - Enostavne bakterije okrogle oblike.
  • diplokok - Na primer: povzročitelj spolne bolezni gonoreja (Neisseria gonorrheae) ali eden od povzročiteljev meningitisa (Meningococcus).
  • streptokok - V to skupino spada veliko bakterij, ki povzročajo vnetja. Na primer: bakterija Streptococcus pneumoniae, ki povzroča pljučnico, vnetje zgornjih dihal in pogosto tudi meningitis.
  • stafilokok - Bakterije, ki so pogosto povzročitelji okužb, pojavljajo se v skupkih. Staphylococcus aureus na primer pogosto povzroča okužbe ran.

Paličaste

  • bacil - Na primer: črevesna bakterija Escherichia coli in laktobacili, ki jih v mlečni proizvodnji uporabljajo za izdelovanje jogurta in kefirja. Sem spadajo tudi povzročitelji različnih bolezni, npr. kuge, legionarske bolezni, tetanusa ali salmoneloze.
  • vibrio - Na primer: povzročitelj kolere (Vibrio cholerae) ter bakterije, ki oddajajo svetlobo (Photobacterium) in jih najdemo v vabah morskih žab.

Spiralne

  • spiril - Na primer: povzročitelj vnetja, ki nastane po ugrizu glodavcev in bolezni podganjega ugriza (Spirillum minus).
  • spiroheta - Na primer: povzročitelj lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), povzročitelj leptospiroze (rod Leptospira) in povzročitelj spolne bolezni sifilis (Treponema pallidum).

Zgradba

  • kapsula - Zunanja lupina, ki ščiti celico. Značilna je za patogene bakterije.
  • celična stena - Odporna in trdna struktura, zgrajena iz polisaharidov in beljakovin, ima jo večina bakterij. Celici daje obliko in zaščito.
  • celična membrana - Lipidna dvojna plast.
  • DNK - Je v obliki obroča. Okoli DNK-ja ni jedrne ovojnice, zato so bakterije prokariontske celice.
  • citoplazma
  • biček - Omogoča gibanje bakterije. Lahko je kratek ali dolg. Nimajo ga vse bakterije.
  • plazmid - Manjša molekula DNK, ki je sposobna samostojnega podvojevanja. V bakterijah jih najpogosteje najdemo v krožni obliki.

Celična stena

  • gram pozitivna
  • polisaharid - Celična stena je zgrajena iz posebnega polisaharida, peptidoglikana. V to plast se vgradi barvilo med postopkom barvanja po Gramu.
  • celična membrana
  • gram negativna
  • celična membrana
  • polisaharid - Celična stena je zgrajena iz posebnega polisaharida, peptidoglikana.
  • zunanja lipidna membrana - Med postopkom barvanja po Gramu preprečuje vgrajevanje barve v plast polisaharida. Zaradi tega se celična stena slabo obarva.

Animacija

  • kapsula - Zunanja lupina, ki ščiti celico. Značilna je za patogene bakterije.
  • celična stena - Odporna in trdna struktura, zgrajena iz polisaharidov in beljakovin, ima jo večina bakterij. Celici daje obliko in zaščito.
  • celična membrana - Lipidna dvojna plast.
  • DNK - Je v obliki obroča. Okoli DNK-ja ni jedrne ovojnice, zato so bakterije prokariontske celice.
  • citoplazma
  • biček - Omogoča gibanje bakterije. Lahko je kratek ali dolg. Nimajo ga vse bakterije.
  • plazmid - Manjša molekula DNK, ki je sposobna samostojnega podvojevanja. V bakterijah jih najpogosteje najdemo v krožni obliki.
  • gram pozitivna
  • polisaharid - Celična stena je zgrajena iz posebnega polisaharida, peptidoglikana. V to plast se vgradi barvilo med postopkom barvanja po Gramu.
  • celična membrana
  • gram negativna
  • celična membrana
  • polisaharid - Celična stena je zgrajena iz posebnega polisaharida, peptidoglikana.
  • zunanja lipidna membrana - Med postopkom barvanja po Gramu preprečuje vgrajevanje barve v plast polisaharida. Zaradi tega se celična stena slabo obarva.
  • monokok - Enostavne bakterije okrogle oblike.
  • diplokok - Na primer: povzročitelj spolne bolezni gonoreja (Neisseria gonorrheae) ali eden od povzročiteljev meningitisa (Meningococcus).
  • streptokok - V to skupino spada veliko bakterij, ki povzročajo vnetja. Na primer: bakterija Streptococcus pneumoniae, ki povzroča pljučnico, vnetje zgornjih dihal in pogosto tudi meningitis.
  • stafilokok - Bakterije, ki so pogosto povzročitelji okužb, pojavljajo se v skupkih. Staphylococcus aureus na primer pogosto povzroča okužbe ran.
  • bacil - Na primer: črevesna bakterija Escherichia coli in laktobacili, ki jih v mlečni proizvodnji uporabljajo za izdelovanje jogurta in kefirja. Sem spadajo tudi povzročitelji različnih bolezni, npr. kuge, legionarske bolezni, tetanusa ali salmoneloze.
  • vibrio - Na primer: povzročitelj kolere (Vibrio cholerae) ter bakterije, ki oddajajo svetlobo (Photobacterium) in jih najdemo v vabah morskih žab.
  • spiril - Na primer: povzročitelj vnetja, ki nastane po ugrizu glodavcev in bolezni podganjega ugriza (Spirillum minus).
  • spiroheta - Na primer: povzročitelj lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), povzročitelj leptospiroze (rod Leptospira) in povzročitelj spolne bolezni sifilis (Treponema pallidum).

Narration

Bakterije so po celični strukturi enocelični prokarionti, s katerimi se srečujemo na mnogih področjih našega življenja. Predniki danes živečih bakterij so se na Zemlji pojavili pred pribl. 3,5 milijardami leti.

Jedro bakterijske celice sestavlja citoplazma. V njej se nahaja genetski material, DNK v obliki obroča, na katerega se za razliko od evkariontskih celic, ne vežejo beljakovine. Citoplazma je obdana s celično membrano.

Celično steno, ki je odporna in trdna, ima vsaka bakterija. Zgrajena je iz polisaharidov in beljakovin. Ob zagotavljanju oblike celice ima tudi obrambno funkcijo.

Zunaj celične stene se nahaja kapsula, ki je pretežno zgrajena iz polisaharidov. Kapsula zagotavlja celici zaščito, včasih povzroča tudi obolenje gostiteljskega organizma. Nekatere bakterije se aktivno gibljejo s pomočjo bička.

Bakterije se hitro razmnožujejo in dobro prilagajajo na okolje, zato so zelo razširjene. Lahko se razmnožujejo spolno in nespolno. Nespolno se razmnožujejo z delitvijo, s čimer lahko dosežejo veliko število osebkov. Po obliki ločimo okrogle, paličaste in spiralne bakterije.

Okrogla bakterija, imenovana kok, lahko stoji sama, v paru, v verigi ali v grozdasti strukturi. Takšne so nekatere bakterije, ki povzročajo okužbe in pljučnico, pa tudi bakterije, ki povzročajo nastanek gonoreje.

Bacili so rod paličastih bakterij. Nekateri bacili so nenevarni, npr. laktobacili, ki jih uporabljamo v mlečni proizvodnji. Drugi bacili povzročajo bolezni, na primer kugo, tuberkulozo, salmonelozo in tetanus. Med bacile spada tudi črevesna bakterija E. coli.

Spiralne bakterije so npr. povzročitelji sifilisa, lymske borelioze in leptospiroze.

Barvanje po Gramu je empirična metoda za diferenciacijo bakterij v dve skupini: grampozitivne in gramnegativne bakterije. Osnova tega razlikovanja je, da celična stena bakterij zaradi različne zgradbe različno reagira na barvila. Razlikovanje grampozitivnih in gramnegativnih bakterij je pomembno zaradi tega, ker različno reagirajo na antibiotike in njihovo zdravljenje zahteva različne antibiotike.

Povezani dodatki

Bioplinarna

Bioplinarna proizvaja bioplin iz organskih snovi (gnoj, odpadne rastline, organski odpadki) s pomočjo bakterij; bioplin je zmes metana in ogljikovega...

Kroženje dušika

Dušik v ozračju vežejo bakterije, nato pa ga živa bitja uporabljajo v obliki različnih spojin.

Virusi

Sestavljeni so iz beljakovin in nukleinske kisline (DNK ali RNK). Okužene celice programirajo, da proizvajajo več virusov.

Črna smrt (Evropa, 1347–1353)

Bakterijska bolezen, znana kot bubonska kuga, je ena najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni v zgodovini človeštva.

Bacteria (advanced)

Bacteria are unicellular organisms that have no nuclei and are a few micrometres in length

DNK (DNA)

Nosilka genetske informacije v celicah.

Molekula maščobe

Na molekulo glicerola so vezane tri molekule nasičene maščobne kisline.

Molekula olja

Trigliceridi z vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, ki so na sobni temperaturi tekoči.

Navadni deževnik

Na primeru deževnika bomo spoznali anatomsko zgradbo kolobarnikov.

Primerjava užitnih in strupenih gob

Nekatere gobe so za ljudi strupene in lahko povzročijo celo smrt, medtem ko so druge užitne in jih pogosto uporabljamo za pripravo jedi.

The structure of prokaryotic and eukaryotic cells

There are two basic cell types: prokaryotic and eukaryotic cells.

Urejanje genoma

Urejanje genoma je vrsta genskega inženiringa, katerega posledica so spremembe v genomu živih organizmov. Animacija prikazuje enega najbolj znanih...

Morska žaba

Ta krastači podobna riba si pri lovu na plen pomaga s svojo fluorescenčno vabo. Animacija prikazuje delovanje vabe.

Struktura beljakovin

Struktura in prostorska razporeditev polipeptidnih verig vpliva na prostorsko strukturo beljakovin.

Zelena evglena (Euglena viridis)

Enocelični sladkovodni bičkar, ki se lahko prehranjuje avtotrofno in heterotrofno.

Živalske in rastlinske celice, celični organeli

V evkariontskih celicah je veliko celičnih organelov.

Amoeba proteus

Preprost hetereotrofni enoceličar, ki nenehno spreminja svojo obliko.

Paramecij

Sladkovodni migetalkar, enocelični evkariont.

Added to your cart.