Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Akropola (Atene, 5. stoletje pr. n. št.)

Atenska Akropola, ena najstarejših utrdb na svetu, je dobila zasnovo, kakršno poznamo še dandanes, v času Periklove vladavine.

Zgodovina

Keywords

Akropola, citadela, Fidija, Periklej, Hellas, Svetovne dediščine, Pallas Athena, Partenon, zgradba, city-state, Zevs, Grki, Grški, Grčija, Atene, Iktin, Callicrates, polisi, božanstva, Doric, timpanon, baza, stebrišče, Jonski, religija, kariatida, svetišče, caryatids, starost miru, cerkev, stolpec, detail pediment, v starem veku, Zgodovina, Obramba

Povezani dodatki

Questions

  • Na katerem delu grških mestnih držav so bile večinoma akropole?
  • Kako s tujko imenujemo mestne države?
  • Katero od naštetih vlog je opravljala Akropola?
  • Katero od naštetih vlog je opravljala Akropola?
  • Kdaj je bila zgrajena atenska Akropola?
  • Čigavo delo so versko obarvani deli atenske Akropole?
  • Katera je prva črka grške abecede?
  • Katera je zadnja črka grške abecede?
  • Katera boginja je bila prva zaščitnica Aten?
  • Kako se je po grški mitologiji rodila\nAtena Palada?
  • Katera je bila v grški mitologiji boginja znanosti in obrti?
  • Kdo je bil vrhovni bog v grški mitologiji?
  • Kako imenujemo vhod atenske Akropole?
  • Kateri boginji v čast so zgradili tempelj ob vhodu?
  • V katerem grškem slogu je bil zgrajen tempelj boginje Atene Nike?
  • Kako se imenuje največji tempelj atenske Akropole?
  • Kako imenujemo ženski kip, ki služi kot podporni steber?
  • Katera stavba atenske Akropole ima kariatide?
  • Katero stavbo atenske Akropole imenujemo "shramba bronastih kipov"?
  • Kdo ni bil atenski državnik?
  • Kdo je bil tiran?
  • Kdaj so iz Aten izgnali zadnjega samodržca?
  • Kdo je imel najvišjo oblast v atenski demokraciji?
  • Kako dolgo je lahko nekdo bil na položaju v atenski demokraciji?

Scenes

Akropola

Atenska utrdba

Akropole so bile stavbe v antični Grčiji, ki so prvotno služile verskim namenom. Po navadi so bile v mestnih središčih na vrhu hribov.

Najbolj znana akropola stoji v Atenah na vrhu modrosive apnenčaste skale z ravnim vrhom, ki se dviga 150 m nad morje. Zgrajena je bila v zlati dobi atenske demokracije v 5. stoletju pr. n. št.

Perikles je dal narediti načrte Fidiji, enemu najbolj znanih umetnikov antike. Gradnjo sta vodila Iktin in Kalikrat. Čudovite stavbe so postavili na nerodovitni skali. Arheološka družba je v drugi polovici 19. stoletja organizirala obširna izkopavanja na Akropoli, restavriranje pa še vedno ni končano. Akropola se je uvrstila na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine leta 1987.

Doprsni kip Fidije

Propileje

Vhod

Izraz propileje se v stari grščini uporablja za vhod. Vhod v atensko Akropolo so po Mneziklovih načrtih gradili med letoma 437 in 432 pr. n. št. (Iz različnih razlogov se niso povsem držali izvirnih načrtov.).

Vhod je bil zgrajen iz osrednje dvorane in stranskih kril. Osrednji prostor so podpirali stebri; šest dorskih stebrov je oblikovalo pet prehodov.

Veličastne stopnice, ki vodijo do vrat, so bile zgrajene kasneje, v času Rimljanov.

Od petih vrat in dveh dvoran Propilej so se do danes ohranili le stropi in zunanji stebri.

Vhod danes

Partenon

Tempelj deviške boginje

Partenon je bil osrednje poslopje Akropole. Enega največjih templjev v antiki so zgradili med letoma 447 in 432 pr. n. št. po Fidijevih načrtih. Gradnjo sta vodila Iktin in Kalikrat. Stavbo so poimenovali po vzdevku zavetnice mesta Atene Palade (Atena Partenos, deviška Atena).

Tempelj je zgrajen v dorskem slogu. Dvignjena ploščad drži 46 zunanjih stebrov in zidove. Sedlasto streho in dve trikotni pročelji, okrašeni z reliefi, so podpirali stebri. Osrednjo celo templja deli na dva dela zid. Slonokoščen kip Atene, visok 11 do 12 m, ki ga je oblikoval Fidija, je stal v večjem delu, manjšo celo pa so uporabljali za zakladnico.

Partenon danes

Erehtejon

Gradnja kariatid

Planoti Akropole vladata dva templja: Partenon in Erehtejon. Drugega so zgradili v jonskem slogu. Posebnost tega templja je šest kipov žensk, ki so oblikovane iz kamna in držijo terasasto dvorano (Erehtejon).

Kariatide so ženski kipi, ki jih uporabljajo kot stebre (moške ustreznice kariatid so atlanti). Kariatid niso uporabljali samo v starogrški arhitekturi, temveč tudi kasneje. Stebrna dvorana v Erehtejonu je izjemna celo med drugimi antičnimi kariatidami.

Kariatide

Kip Atene

Zavetnica

Mestna zavetnica Atena Palada se je na Olimp povzpela kot hči Zevsa in Metide. Stari Grki so jo častili kot zavetnico modrosti, pravice, obrti in umetnosti. (Kljub temu da se je rodila iz Zevsove glave, potem ko ga je Hefajst udaril s kladivom, je bila očetov najljubši otrok.)

Atena je bila tudi zaščitnica mest. S Pozejdonom je tekmovala za zaščitnico Aten. Zmagala je boginja, zato so mesto poimenovali po njej – Atene. Zato so najpomembnejše stavbe Akropole postavili v čast zaščitnici mesta (Ateni Paliadi). Fidija pa je Ateni izkazal čast s še enim veličastnim delom – orjaškim bronastim spomenikom, ki stoji v odprtem delu trdnjave. Tako se ob jasnem vremenu vidi že od daleč.

Mestna zavetnica Atena Palada

Sprehod

Nekoč in danes

Partenon (prerez)

Tempelj deviške boginje

Partenon je bil osrednje poslopje Akropole. Enega največjih templjev v antiki so zgradili med letoma 447 in 432 pr. n. št. po Fidijevih načrtih. Gradnjo sta vodila Iktin in Kalikrat. Stavbo so poimenovali po vzdevku zavetnice mesta Atene Palade (Atena Partenos, deviška Atena).

Tempelj je zgrajen v dorskem slogu. Dvignjena ploščad drži 46 zunanjih stebrov in zidove. Sedlasto streho in dve trikotni pročelji, okrašeni z reliefi, so podpirali stebri. Osrednjo celo templja deli na dva dela zid. Slonokoščen kip Atene, visok 11 do 12 m, ki ga je oblikoval Fidija, je stal v večjem delu, manjšo celo pa so uporabljali za zakladnico.

Partenon danes

Atena Partenos

Zavetnica

Mestna zavetnica Atena Palada se je na Olimp povzpela kot hči Zevsa in Metide. Stari Grki so jo častili kot zavetnico modrosti, pravice, obrti in umetnosti. (Kljub temu da se je rodila iz Zevsove glave, potem ko ga je Hefajst udaril s kladivom, je bila očetov najljubši otrok.)

Atena je bila tudi zaščitnica mest. S Pozejdonom je tekmovala za zaščitnico Aten. Zmagala je boginja, zato so mesto poimenovali po njej – Atene. Zato so najpomembnejše stavbe Akropole postavili v čast zaščitnici mesta (Ateni Paliadi). Fidija pa je Ateni izkazal čast s še enim veličastnim delom – orjaškim bronastim spomenikom, ki stoji v odprtem delu trdnjave. Tako se ob jasnem vremenu vidi že od daleč.

Mestna zavetnica Atena Palada

Atene

Atenska utrdba

Akropole so bile stavbe v antični Grčiji, ki so prvotno služile verskim namenom. Po navadi so bile v mestnih središčih na vrhu hribov.

Najbolj znana akropola stoji v Atenah na vrhu modrosive apnenčaste skale z ravnim vrhom, ki se dviga 150 m nad morje. Zgrajena je bila v zlati dobi atenske demokracije v 5. stoletju pr. n. št.

Perikles je dal narediti načrte Fidiji, enemu najbolj znanih umetnikov antike. Gradnjo sta vodila Iktin in Kalikrat. Čudovite stavbe so postavili na nerodovitni skali. Arheološka družba je v drugi polovici 19. stoletja organizirala obširna izkopavanja na Akropoli, restavriranje pa še vedno ni končano. Akropola se je uvrstila na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine leta 1987.

Doprsni kip Fidije

Narration

Akropole oziroma trdnjave so v starogrških mestnih državah zavzemale pomemben položaj. Zgrajene so bile kot mestna središča, in sicer na kraju, ki je omogočal lahko obrambo. Poleg obrambne naloge so imele tudi vlogo verskih središč.

Atenska trdnjava ima med številnimi akropolami v stari Grčiji posebno mesto. Zgradili so jo na apnenčasti planoti v Atiki v 5. stoletju pr. n. št. v mirnem obdobju Periklove vladavine. Glavni načrtovalec je bil Fidija, eden najbolj slavnih grških kiparjev.

Iz veličastnega kompleksnega vhoda ali Propilej je bil dostop v posvečeno območje. Velika marmorna vrata je oblikoval Mnezikles.

V starorimskem obdobju so dodali stopnišče, ob katerem so postavili najimenitnejši primer jonske arhitekture, tempelj Atene Nike.

Večina stavb na skali, ki se dviga nad mestom, je bila postavljena v čast boginji Ateni, ki je varovala mesto. Bronasti kip Atene je stal v osrednjem odprtem prostoru Akropole in varoval mesto.

V halkoteki, shrambi bronastih izdelkov, so hranili obredna darila, posvečena boginji.

Med poslopji Akropole je tudi Partenon, eden največjih, najslavnejših in najpomembnejših templjev antičnega sveta. Po Fidijevih načrtih sta gradnjo vodila Iktin in Kalikrat. Dorski arhitekturni slog se meša z jonskimi prvinami. V večji celi templja je stal 12 metrov visok kip Atene, ki ga je izdelal Fidija.

Poleg Zevsove najljubše hčere so imeli na Akropoli svoje mesto tudi drugi bogovi. Erehtejon, imenovan po mitičnem atenskem kralju Erehteju, je bil svetišče Atene in Pozejdona. Zaslovel je zaradi kariatid, kipov deklet, ki so služili kot podporni stebri. Na žalost so od Artemidinega svetišča ostale samo ruševine.

Akropola, ki vsako leto privabi na tisoče turistov, se je leta 1987 uvrstila na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Povezani dodatki

Olimpija (5. stoletje pr. n. št.)

Mesto antične Grčije so proslavile verske in športne prireditve, ki so jih od l. 776 pr....

Makedonsko cesarstvo

Legendarni vladar in vojaški vodja Aleksander Veliki je ustvaril obsežno cesarstvo.

Germanski vojščak (4. stoletje)

Neustrašni vojaki germanskih plemen, ki so iz Severne Evrope krenila na osvajalski pohod...

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Bitka pri Termopilah (480 pr. n. št.)

Bitka iz grško-perzijske vojne je zaslovela zaradi junaškega samožrtvovanja špartanskih...

Uničenje Pompejev

Strokovnjaki še vedno raziskujejo skrivnosti tega starodavnega mesta, ki ponuja mnoge zanimive...

Added to your cart.